Človeški viri v povezavi z e-gradivom v arhivih – raziskava z vprašalniki

(Ljud­ski resur­si pove­za­ni s e-gra­di­vom u arhi­vi­ma — anket­no istra­ži­va­nje)
(Human reso­ur­ces in con­nec­ti­on with e-recor­ds in arc­hi­ves – sur­vey with ques­ti­on­na­ires)

Izvle­ček
V pris­pev­ku so pri­ka­za­ni rezul­ta­ti 1 splet­ne razi­ska­ve s podro­čja člo­ve­ških virov, ki uprav­lja­jo z e-gra­di­vom v arhi­vih in je bila izve­de­na v arhiv­skih usta­no­vah v Evro­pi in po sve­tu. Razi­ska­va sku­ša na pod­la­gi vpra­šal­ni­ka defi­ni­ra­ti, kate­ra zna­nja in veš­či­ne se pri­ča­ku­je­jo od arhiv­skih delav­cev, ki uprav­lja­jo z e-gra­di­vom, kak­š­na je nji­ho­va for­mal­na izo­braz­ba, ali se nepres­ta­no stro­kov­no izo­bra­žu­je­jo in uspo­sab­lja­jo ter širi­jo svo­ja zna­nja, spo­sob­nos­ti in veš­či­ne. Razi­ska­va prav tako sku­ša pri­ka­za­ti stop­njo nji­ho­ve­ga pro­fe­si­onal­ne­ga zado­volj­stva in delov­ne izpo­pol­nje­nos­ti pri delu z e-gra­di­vom ter kate­re pro­ble­me, tekom svo­je­ga uprav­lja­nja z e-gra­di­vom, vidi­jo kot naj­ve­čji stro­kov­ni izziv, kakor tudi kako si pred­stav­lja­jo svo­jo las­t­no pro­fe­si­onal­no pri­hod­nost. Razi­ska­va je zaobje­la več kot 100 vpra­ša­nih v Slo­ve­ni­ji, drža­vah jugo-vzhod­ne regi­je, Evro­pe in po sve­tu.
Ključ­ne bese­de: arhiv, arhiv­sko gra­di­vo, elek­tron­sko arhiv­sko gra­di­vo, člo­ve­ški viri, vpra­šal­nik, anke­ta

1. Uvod
V pris­pev­ku, ki je nas­tal za potre­be 28. zbo­ro­va­nja Arhiv­ske­ga druš­tva Slo­ve­ni­je,2  so pri­ka­za­ni pri­pra­va, potek in rezul­ta­ti splet­ne razi­ska­ve s podro­čja člo­ve­ških virov, ki uprav­lja­jo z e-gra­di­vom v arhi­vih in so bili izve­de­ni v arhiv­skih usta­no­vah v Evro­pi in po sve­tu. Avto­ri­ci pris­pev­ka sva sle­de­čo razi­ska­vo teme­lji­li na splet­nih vpra­šal­ni­kih,3  ki sva jih pre­ko splet­ne apli­ka­ci­je MojaAnketa.si4 posre­do­va­li zapos­le­nim v usta­no­vah, ki hra­ni­jo arhiv­sko gra­di­vo po celem sve­tu. Rav­no zara­di lin­gvis­tič­ne raz­no­li­kos­ti cilj­ne publi­ke je vpra­šal­nik nas­tal v šes­tih jezi­kih: slo­ven­š­či­ni, hrvaš­či­ni, angleš­či­ni, nem­š­či­ni, ita­li­jan­š­či­ni in fran­coš­či­ni.5

Razi­ska­va z vpra­šal­ni­ki je pote­ka­la v obdo­bju od 15. mar­ca do 7. juni­ja 2017. Opi­si vpra­šal­ni­ka, ki sta ga ses­ta­vi­li avto­ri­ci pris­pev­ka, vključ­no z dodat­no raz­la­go in navo­di­li za izpol­nje­va­nje vpra­šal­ni­ka, v vseh šes­tih jezi­kih, so bili objav­lje­ni na splet­ni stra­ni Zgo­do­vin­ske­ga arhi­va Ljub­lja­na, kjer je bilo mož­no dos­to­pa­ti do vpra­šal­ni­kov pre­ko sple­ta (onli­ne anke­ta).6
Za bolj­ši odziv na razi­ska­vo ter laž­je in hitrej­še vzpos­tav­lja­nje sti­kov s poten­ci­al­ni­mi sode­lu­jo­či­mi7 so bile infor­ma­ci­je o izva­ja­nju razi­ska­ve in proš­nje za izpol­nje­va­nje vpra­šal­ni­kov posre­do­va­ne ne samo oseb­no ali pre­ko elek­tron­ske pošte, temveč tudi pre­ko druž­be­nih omre­žij – v ta namen je bil kre­iran Facebook profil Anketa ZAL. Na ta način je bilo mogo­če razši­ri­ti infor­ma­ci­jo o izva­ja­nju razi­ska­ve z nepo­sred­nim kon­tak­tom v real­nem času širo­ke­mu kro­gu poten­ci­al­nih sode­lu­jo­čih.

Namen razi­ska­ve je bil pri­do­bi­ti odgo­vo­re od čim šir­še­ga spek­tra zapos­le­nih v orga­ni­za­ci­jah, ki izva­ja­jo arhiv­sko dejav­nost, torej se nisva ome­je­va­li izključ­no na stro­kov­ne delav­ce, temveč sva sku­ša­li pri­teg­ni­ti v razi­ska­vo tudi vod­stvo teh usta­nov, peda­go­ške ozi­ro­ma andra­go­ške delav­ce za delo z upo­rab­ni­ki ipd. Kot stro­kov­ni delav­ci pa se za potre­be te razi­ska­ve poj­mu­je­jo delav­ci, ki dela­jo z ozi­ro­ma na arhiv­skem gra­di­vu in/ali ima­jo za to pri­dob­lje­no izo­braz­bo in/ali oprav­ljen stro­kov­ni izpit (npr. arhi­vis­ti, infor­ma­ti­ki, kon­zer­va­tor­ji itd.). V razi­ska­vo so bili zaje­ti delav­ci, ki stal­no ali le občas­no uprav­lja­jo z e-gra­di­vom.
Za potre­be te razi­ska­ve sva v uvod­nem nago­vo­ru opre­de­li­li sle­de­če poj­me:

  • uprav­lja­nje zaje­ma skrb za arhiv­sko e-gra­di­vo pri ustvar­jal­cih in nje­gov prev­zem v arhiv, skrb za dol­go­roč­no ohra­nja­nje arhiv­ske­ga e-gra­di­va ter za nadalj­njo upo­ra­bo in dos­top­nost,
  • e-gra­di­vo zaje­ma izvir­no elek­tron­sko (digi­tal­no in ana­log­no) gra­di­vo ter digi­ta­li­zi­ra­no gra­di­vo, ki je izvir­no nas­ta­lo v fizič­ni ali elek­tron­ski ana­log­ni obli­ki,
  • pojem arhiv zaje­ma vse orga­ni­za­ci­je, ki izva­ja­jo arhiv­sko dejav­nost ozi­ro­ma ima­jo za to zadol­že­ne orga­ni­za­cij­ske eno­te.

Vpra­šal­nik za razi­ska­vo je raz­de­ljen na tri temat­ske sklo­pe. Prvi sklop se nave­zu­je na orga­ni­za­ci­je sode­lu­jo­čih v razi­ska­vi, s čimer sva žele­li pri­do­bi­ti uvid v orga­ni­za­ci­je iz kate­rih izha­ja­jo vpra­ša­ni. To je pomem­b­no, saj s tem pri­do­bi­mo infor­ma­ci­je o finan­ci­ra­nju in infor­ma­cij­ski pod­po­ri orga­ni­za­ci­jam, ki se čeda­lje bolj sooča­jo z elek­tron­skim gra­di­vom, četu­di mor­da niso bile usta­nov­lje­ne v ta namen. Ali ima­jo za uprav­lja­nje z elek­tron­skim gra­di­vom spe­ci­ali­zi­ra­ne orga­ni­za­cij­ske eno­te, kako veli­ke so te in kako časov­no dolg je nji­hov obs­toj, so vpra­ša­nja, na kate­re sva avto­ri­ci iska­li odgo­vo­re.
Dru­gi sklop se nave­zu­je na izo­braz­bo in delov­ne izkuš­nje sode­lu­jo­čih v razi­ska­vi ter nji­ho­ve izkuš­nje v zve­zi z e-gra­di­vom. Žele­li sva dobi­ti uvid v izo­braz­be­no struk­tu­ro delav­cev v orga­ni­za­ci­jah, ki se ukvar­ja­jo v čeda­lje večji meri z elek­tron­skim gra­di­vom, s kak­š­no izo­braz­bo pri­ha­ja­jo v arhi­ve, kak­š­ne vrste uspo­sab­ljanj ima­jo na voljo za nad­gra­je­va­nje svo­je­ga zna­nja, kako se zapos­le­ni čuti­jo kom­pe­tent­ne za oprav­lja­nje nalog v zve­zi z e-gra­di­vom.
Tre­tji sklop se nave­zu­je na stro­kov­ne izzi­ve vpra­ša­nih in izzi­ve arhiv­ske stro­ke v zve­zi z e-gra­di­vom in čeda­lje bolj spre­mi­nja­jo­či­mi se nalo­ga­mi zapos­le­nih v teh ins­ti­tu­ci­jah. Ali zapos­le­ni v teh orga­ni­za­ci­jah zaupa­jo v pro­fe­si­onal­no skup­nost, ki jo ses­tav­lja­jo in bi naj iska­la reši­tve, ki jih uprav­lja­nje elek­tron­ske­ga gra­di­va pred­stav­lja, je le eno izmed petin­šti­ri­de­se­tih vpra­šanj, ki sva jih avto­ri­ci v razi­ska­vi zas­ta­vi­li sode­lu­jo­čim.

2. Sumar­na ana­li­za rezul­ta­tov razi­ska­ve
Razi­ska­va je sku­paj zaje­la 96 sode­lu­jo­čih8  iz 16 držav, od tega 53 moških in 43 žensk, v pov­pre­čju sta­rih 42,2 leti. Zara­di laž­je ana­li­ze in pri­mer­ja­ve rezul­ta­tov so odgo­vo­ri sode­lu­jo­čih raz­vr­š­če­ni po geograf­sko-jezi­kov­ni pri­pad­nos­ti sode­lu­jo­čih:

  1. obmo­čje Slo­ve­ni­je (39 sode­lu­jo­čih)9,
  2. jugov­zhod­no regi­onal­no obmo­čje, tj. Hrva­ška, Bos­na in Her­ce­go­vi­na, Srbi­ja in Make­do­ni­ja (29 sode­lu­jo­čih)10,
  3. nem­ško govo­re­če obmo­čje, tj. Nem­či­ja in Avs­tri­ja (17 sode­lu­jo­čih)11,
  4. dru­ge evrop­ske drža­ve, in sicer Bel­gi­ja, Češka repu­bli­ka, Gru­zi­ja, Ita­li­ja, Litva, Luk­sem­burg, Madžar­ska, Špa­ni­ja in Romu­ni­ja (11 sode­lu­jo­čih)12.

Gle­de na opis in naziv delov­ne­ga mes­ta lah­ko raz­li­ku­je­mo med nekaj sku­pi­na­mi sode­lu­jo­čih:

  1. arhiv­ska stro­ka – stro­kov­ni delav­ci:
    — sve­to­val­ci, svet­ni­ki (9)13
    — arhi­vis­ti (34)14
    — arhi­vis­ti infor­ma­ti­ki, stro­kov­nja­ki za digi­ta­li­za­ci­jo (3)
    — arhi­vis­ti – bibli­ote­kar­ji (1)
    — arhi­vis­ti razi­sko­val­ci, doku­men­ta­lis­ti razi­sko­val­ci (3)
    — arhiv­ski teh­ni­ki in arhiv­ski pomoč­ni­ki (4)
    — osta­li (4)15
  2. arhiv­ska stro­ka – vod­stve­no ose­bje:
    — višji vod­stve­ni delav­ci (14)16
    — sred­nji in niž­ji vod­stve­ni delav­ci (19)17
  3. arhiv­ska stro­ka – admi­nis­tra­tiv­no ose­bje (3)18
  4. sorod­ne stro­ke:
    — kon­zer­va­tor­sko-res­ta­vra­tor­ska (1)
    — muzej­ska (1)

Pri­bliž­no ena tre­tji­na (32,7 %) vpra­ša­nih ima med 11 in 25 let delov­nih izku­šenj v arhiv­ski stro­ki, nekaj manj kot tre­tji­na (29,6 %) pa med 6 in 10 let, 19,8 % dela v arhiv­ski stro­ki več kot 26 let, in 17,9 % vpra­ša­nih manj kot 5 let:

Veli­ka veči­na vpra­ša­nih je viso­ko izo­bra­že­nih. Kar 44,6 % je dokon­ča­lo viso­ko šolo ali fakul­te­to, 25, 4 % vpra­ša­nih ima magis­te­rij zna­nos­ti in 21,6 % dok­to­rat. Višjo šolo je kon­ča­lo 4,5 % in sred­njo 3,9 % vpra­ša­nih.

Veči­na vpra­ša­nih (60,5 %) ima pri­dob­lje­no izo­braz­bo s podro­čja huma­nis­ti­ke in druž­bos­lov­ja. Tre­tji­na vpra­ša­nih (33,6 %) je kon­ča­lo štu­dij na podro­čju arhiv­skih zna­nos­ti, med­tem ko je pri­bliž­no 3,1 % vpra­ša­nih dose­glo izo­braz­bo s podro­čja raču­nal­niš­tva in infor­ma­ti­ke, 1 % iz osta­lih teh­nič­nih zna­nos­ti, 1 % iz eko­nom­ski zna­nos­ti in 0,8 % na podro­čju umet­nos­ti.

Sko­raj tri četr­ti­ne vpra­ša­nih (73,2 %) pose­du­je dodat­ne veš­či­ne, 10,3 % vpra­ša­nih meni, da jih nima, 16,5 % pa ne ve, ali jih ima.

Kot dodat­ne veš­či­ne so naj­bolj pogos­to nave­de­ni zna­nje tujih jezi­kov, pre­va­ja­nje, vode­nje pro­jek­tov, uprav­lja­nje, orga­ni­za­cij­ske in komu­ni­ka­cij­ske spo­sob­nos­ti, infor­ma­ti­ka in raču­nal­niš­tvo (»raču­nal­ni­ška zna­nja«), trans­krip­ci­ja in pale­ogra­fi­ja, zna­nje zgo­do­vi­ne, potem veš­či­ne na podro­čju var­stva fil­ma in foto­gra­fi­je, pouče­va­nje, »soci­al­ne veš­či­ne« (»soci­al skil­ls«), ana­li­tič­ne veš­či­ne (»smi­sel za ana­li­zo in sin­te­zo«), gra­fič­no obli­ko­va­nje, obli­ko­va­nje splet­nih stra­ni itd.
Sode­lu­jo­či v razi­ska­vi izha­ja­jo iz 64 ins­ti­tu­cij, od tega je 45 jav­nih arhi­vov19, 19 pa jih uvr­š­ča­mo med osta­le arhiv­ske ali sorod­ne ins­ti­tu­ci­je.20

Malo več kot tre­tji­na (34,4 %) teh orga­ni­za­cij zapos­lu­je manj kot 10 stro­kov­nih delav­cev. V 23,6 % orga­ni­za­cij je zapos­le­nih med 10 in 20 stro­kov­nih delav­cev, 12,4 % jih zapos­lu­je med 30 in 40 lju­di, 29,6 % nave­de­nih orga­ni­za­cij pa zapos­lu­je več kot 40 stro­kov­nih delav­cev.
Orga­ni­za­ci­je se veči­no­ma finan­ci­ra­jo iz jav­nih sred­stev (82,2 %), med­tem ko se 11,5 % teh orga­ni­za­cij finan­ci­ra iz jav­nih in zaseb­nih sred­stev ter z ogla­še­va­njem (»Adver­ti­se­ments«), in pri­bliž­no 6,3 % z dona­ci­ja­mi in pro­jek­t­ni­mi sred­stvi iz EU skla­dov.
Gle­de na odgo­vo­re vpra­ša­nih pred­stav­lja­jo naj­ve­čji delež stro­kov­ne­ga ose­bja v ome­nje­nih orga­ni­za­ci­jah arhi­vis­ti (23,1 %), sle­di­jo arhiv­ski teh­ni­ki (14,5 %) in bibliotekarji/knjižničarji (12,6 %), nato pa stro­kov­nja­ki s podro­čja raču­nal­niš­tva in infor­ma­ti­ke (8,2 %), stro­kov­ni delav­ci s podro­čja res­ta­vra­ci­je in kon­zer­va­ci­je (7,9 %), sle­di­jo še arhi­vis­ti infor­ma­ti­ki (7,4 %), arhi­vis­ti spe­ci­alis­ti (7,2 %), foto­gra­fi (7,1 %), doku­men­ta­lis­ti (2,2 %) in dru­gi spe­ci­ali­zi­ra­ni pro­fi­li, ki sku­paj pred­stav­lja­jo manj­ši odsto­tek (7,2 %) .21

Sko­raj tre­tji­na (29,4 %) nave­de­nih orga­ni­za­cij nima zapos­le­nih stro­kov­nja­kov s podro­čja raču­nal­niš­tva in infor­ma­ti­ke. Prav tako pri­bliž­no ena tre­tji­na (32,2 %) orga­ni­za­cij ne pre­dvi­de­va pove­ča­nje šte­vi­la stro­kov­nja­kov s podro­čja raču­nal­niš­tva in infor­ma­ti­ke.
Ko gre za doje­ma­nje viši­ne pre­jem­kov, je 43,5 % vpra­ša­nih meni­lo, da so arhi­vis­ti in stro­kov­nja­ki s podro­čja raču­nal­niš­tva in infor­ma­ti­ke v podob­nih pla­čil­nih raz­re­dih, 15,5 % jih oce­nju­je, da so arhi­vis­ti bolje pla­ča­ni, 13,2 % mis­li, da so stro­kov­nja­ki s podro­čja raču­nal­niš­tva in infor­ma­ti­ke v višjem pla­čil­nem raz­re­du, 27,7 % pa ni poz­na­lo odgo­vo­ra na to vpra­ša­nje.
Od 64 orga­ni­za­cij, zaje­tih v razi­ska­vo, ima le 24, tj. 37,5 %, poseb­ne orga­ni­za­cij­ske eno­te (oddel­ke), ki so spe­ci­ali­zi­ra­ne za uprav­lja­nje e-gra­di­va. Tre­tji­na (33 %) teh orga­ni­za­cij­skih enot ima med 3 in 5 zapos­le­nih, in 26,8 % ima samo ene­ga zapos­le­ne­ga. 12,3 % orga­ni­za­cij­skih enot zapos­lu­je 2 delav­ca, v 24,6 % orga­ni­za­cij­skih enot pa je med 6 in 10 zapos­le­ni­mi. Le 3,3 % nave­de­nih orga­ni­za­cij­skih enot zapos­lu­je med 11 in 15 delav­ci.
Razen tega, da so raz­me­ro­ma malo­šte­vil­ne, so spe­ci­ali­zi­ra­ne orga­ni­za­cij­ske eno­te za uprav­lja­nje z e-gra­di­vom tudi raz­me­ro­ma mla­de. Veči­na od njih (29,6 %) obs­ta­ja šele 6 do 10 let, 18,5 % je mlaj­ših od ene­ga leta, 16,2 % obs­ta­ja le dve leti, in 16,8 % med 3 in 5 leti. Orga­ni­za­cij­skih enot, ki obs­ta­ja­jo od 11 do 15 let je 8,3 %, enot, ki obs­ta­ja­jo od 16 do 20 let je samo 2,3 %, sta­rej­ših od 20 let pa je 8,3 %.
Samo 6,1 % celot­ne­ga šte­vi­la vpra­ša­nih je deja­lo, da e-gra­di­vo sploh ne vpli­va na nji­ho­vo delo. E-gra­di­vo vpli­va v manj­ši meri na 17,7 % vpra­ša­nih, med­tem ko je pre­os­ta­lih 76,2 % sode­lu­jo­čih v razi­ska­vi odgo­vo­ri­lo, da e-gra­di­vo raz­lič­no inten­ziv­no vpli­va na nji­ho­vo delo: na 25,9 % vpra­ša­nih vpli­va »zelo veli­ko«, na 18,6 % vpli­va »veli­ko«, na 31 %, pa samo »vpli­va«. Ti podat­ki so pove­za­ni z odgo­vo­rom na vpra­ša­nje, ali sode­lu­jo­či v razi­ska­vi uprav­lja­jo z e-gra­di­vom, kjer sta dve tre­tji­ni (67,9 %) vpra­ša­nih odgo­vo­ri­li pri­tr­dil­no, in ena tre­tji­na (32,1 %) nega­tiv­no.
Več kot polo­vi­ca vpra­ša­nih, ki uprav­lja z e-gra­di­vom, oprav­lja to delo manj kot 10 let22 in veči­no­ma le občas­no (42,9 %), med­tem ko 18,9 % z e-gra­di­vom dela neneh­no.
Svo­je delo z e-gra­di­vom so vpra­ša­ni opi­sa­li raz­lič­no:

  • spre­je­ma­nje spo­ro­čil in doku­men­tov po e-pošti, ske­ni­ra­nje doku­men­tov in pre­je­te pošte, izde­la­va arhiv­skih popi­sov v elek­tron­ski obli­ki, ure­ja­nje in popi­so­va­nje fon­dov in zbirk digi­tal­ne­ga gra­di­va, ure­je­va­nje raču­nal­ni­ške baze, delo s digi­ta­li­zi­ra­ni­mi podat­ki, hram­ba e-gra­di­va, evi­den­ti­ra­nje, selek­ci­ja, prev­zem, arhi­vi­ra­nje digi­tal­ne­ga gra­di­va , vode­nje evi­denc upo­ra­be, uprav­lja­nje z digi­ta­li­zi­ra­nim gra­di­vom, uprav­lja­nje z digi­tal­no zbir­ko, itd. ‚23
  • delo z digi­ta­li­zi­ra­ni­mi podat­ki, pre­ver­ja­nje dato­tek, avten­ti­ka­ci­ja, iden­ti­fi­ka­ci­jo, meta­po­dat­kov­ni opis gra­di­va, pro­ce­si pre­no­sa podat­kov, shra­nje­va­nje e-gra­di­va v digi­tal­ni arhiv, vzdr­že­va­nje in ažu­ri­ra­nje zbir­ke podat­kov, uprav­lja­nje e-zapi­sov, zbirk podat­kov in pre­tvor­bo for­ma­tov, razi­sko­va­nje podat­kov, evi­den­ti­ra­nje zbirk digi­ta­li­zi­ra­ne­ga gra­di­va, pri­pra­va gra­di­va za digi­ta­li­zi­ra­nje, digi­ta­li­zi­ra­nje gra­di­va, hram­ba podat­kov na dolo­če­nih medi­jih (DVD, zuna­nji disk), raču­nal­ni­ška obde­la­va ‚24
  • uprav­lja­nje s pos­top­ki digi­ta­li­za­ci­je, dol­go­roč­na hram­ba digi­tal­nih podat­kov, ohra­nja­nje in indek­si­ra­nje elek­tron­skih doku­men­tov, vzdr­že­va­nje sis­te­mov za uprav­lja­nje z doku­men­ti, izgrad­nja in vzdr­že­va­nje digi­tal­ne­ga arhi­va, uprav­lja­nje z var­nos­t­no kopi­jo digi­tal­ne­ga arhi­va in kopi­ra­nje v digi­tal­ni repo­zi­to­rij, opti­mi­za­ci­ja iskal­ni­ka digi­tal­nih vse­bin ‚25
  • uprav­lja­nje s pos­top­ki digi­ta­li­za­ci­je, zbi­ra­nje in indek­sa­ci­ja e-zapi­sov, kre­ira­nje SIP-a, uprav­lja­nje z digi­tal­ni­mi arhi­vi, kata­lo­gi­zi­ra­nju, opis, zbi­ra­nje podat­kov (har­ves­ti­ra­nje) .26

Sko­raj dve tre­tji­ni vpra­ša­nih (59,1 %) iz Slo­ve­ni­je, Hrva­ške, Bos­ne in Her­ce­go­vi­ne, Srbi­je in Make­do­ni­je poleg nalog pove­za­nih z e-gra­di­vom stal­no oprav­lja še dru­ga dela v svo­ji orga­ni­za­ci­ji.27

Med vpra­ša­ni­mi iz dru­gih držav v Evro­pi je ta odsto­tek neko­li­ko manj­ši (57,1 %)28 , med­tem ko se v Nem­či­ji in Avs­tri­ji dvig­ne na 71.4 %29 .
Neko­li­ko več kot polo­vi­ca vpra­ša­nih (51 %) so občas­no pok­lic­no uspo­sab­lja pri delu z e-gra­di­vom30, 22,7 % neneh­no, med­tem ko 22,8 % ne nad­gra­ju­je nada­lje svo­je­ga zna­nja, 3,5 % pa jih je mne­nja, da ni za to nobe­ne potre­be.

Kot svo­jo šib­ko toč­ko podro­čja uprav­lja­nja z e-gra­di­vom je veči­na vpra­ša­nih ozna­či­la poz­na­va­nje in upo­ra­bo infor­ma­cij­sko-komu­ni­ka­cij­ske teh­no­lo­gi­je (20,8 %), sle­di prev­ze­ma­nje elek­tron­ske­ga arhiv­ske­ga gra­di­va v pris­toj­ne arhi­ve (20,2 %), poz­na­va­nje arhiv­ske zako­no­da­je in stan­dar­dov (15 %), stro­kov­na obde­la­va elek­tron­ske­ga arhiv­ske­ga gra­di­va (14,7 %) in uprav­lja­nje ter upo­ra­ba elek­tron­ske­ga arhiv­ske­ga gra­di­va (11,9 %).

»Drugo« je odgovorilo 7,8 % vprašanih. V povprečju je samo 3,1% vprašanih izjavilo da nima slabe točke, medtem ko 6,5 % vprašanih ne pozna svoje slabe točke.
Skup­na pov­preč­na stop­nja pro­fe­si­onal­ne­ga zaupa­nja vase ni zelo viso­ka
– le neko­li­ko več kot polo­vi­ca celot­ne­ga šte­vi­la vpra­ša­nih (55 %) je mne­nja, da so dovolj uspo­sob­lje­ni za oprav­lja­nje svo­je­ga dela, 30,2 % jih meni, da so mogo­če dovolj uspo­sob­lje­ni, kar 12,6 % pa se nima za dovolj uspo­sob­lje­ne za oprav­lja­nje svo­je­ga dela.31

Tre­tji­ni vpra­ša­nih pred­stav­lja delo stro­kov­ni izziv (33 %), 26 % jih je zado­volj­nih, zelo zado­volj­nih s svo­jim delom pa je 18,5 %. 13,3 % vpra­ša­nih je mne­nja, da jih delo izpo­pol­nju­je, eden od vpra­ša­nih je zapi­sal, da »želi nad­gra­di­ti dose­da­nje izkuš­nje in zado­volj­stvo«. Ven­dar­le pa so bili zabe­le­že­ni tudi  nega­tiv­ni odgo­vo­ri: 1 vpra­šan je svo­je delo oce­nil kot bre­z­pred­met­no (brez smis­la), 1 je svo­je delo ozna­čil za dol­go­čas­no, 1 pa za mono­to­no. Tu je tre­ba naves­ti mne­nje ene­ga izmed vpra­ša­nih, in sicer, da ga delo »obre­me­nju­je zara­di nedo­re­če­nos­ti in stal­ne­ga pomanj­ka­nja sred­stev«, dru­gi je mne­nja, da je delo zara­di »nepoz­na­va­nja real­nih raz­mer pri ustvar­jal­cih gra­di­va […] več­krat nere­al­no zas­tav­lje­no, tu pre­dv­sem mis­lim na rav­na­nje z digi­tal­nim gra­di­vom.« Nada­lje je eden izmed sode­lu­jo­čih v razi­ska­vi odgo­vo­ril: »Stro­kov­no delo s kla­sič­nim arhiv­skim gra­di­vom mi pred­stav­lja pro­fe­si­onal­no zado­volj­stvo in me delov­no izpo­pol­nju­je, ne čutim pa nobe­ne želje in nak­lo­nje­nos­ti do stro­kov­ne­ga dela z elek­tron­skim arhi­vom.«
Kot naj­ve­čje izzi­ve arhiv­ske stro­ke gle­de uprav­lja­nja z e-gra­di­vom v pri­hod­nos­ti32, so vpra­ša­ni naved­li:

  1. zago­tav­lja­nje var­ne dol­go­roč­ne hram­be,
  2. spre­mi­nja­jo­ča infor­ma­cij­ska teh­no­lo­gi­ja,
  3. var­stvo podat­kov (oseb­nih, taj­nih),
  4. uspo­sob­lje­nost člo­ve­ških virov v arhi­vih, ki uprav­lja­jo z e-gra­di­vom,
  5.  zago­tav­lja­nje celo­vi­tos­ti, avten­tič­nos­ti in upo­rab­nos­ti gra­di­va.

Žal pri sode­lu­jo­čih v razi­ska­vi ni bila izka­za­na viso­ka stop­nja zaupa­nja v arhiv­sko pro­fe­si­onal­no skup­nost in nje­no reše­va­nje pro­ble­mov v zve­zi z e-gra­di­vom in nje­go­vo traj­no hram­bo: samo 8 % vpra­ša­nih meni, da je pro­fe­si­onal­na skup­nost zmož­na naj­ti reši­tve za pro­ble­me z e-gra­di­vom, med­tem ko jih 25,8 % meni, da je »verjet­no« spo­sob­na, 10,6 % pa na vpra­ša­nje ni moglo odgo­vo­ri­ti. 16,5 % vpra­ša­nih je mne­nja, da neka­te­rih pro­ble­mov verjet­no ne bo mogo­če reši­ti, 7,6 % pa je o tem pre­pri­ča­nih. 11,5 % vpra­ša­nih pre­dvi­de­va, da bodo pro­ble­mi v zve­zi z e-gra­di­vom in nje­go­vo traj­no hram­bo reše­ni v dalj­ni pri­hod­nos­ti, le 10,1 % vpra­ša­nih pa je mne­nja, da bodo reše­ni samo neka­te­ri pro­ble­mi.33
Vpra­ša­ni svo­jo oseb­no pro­fe­si­onal­no pri­hod­nost v arhiv­ski stro­ki doje­ma­jo pozi­tiv­no (rezul­tat na les­tvi­ci od 1 do 5 zna­ša v pov­pre­čju 3.76): le 5,5 % jih pre­dvi­de­va, da se bo opis nji­ho­vih delov­nih mest in nalog v pri­hod­nje spre­me­nil v tolik­š­ni meri, da svo­jih delov­nih nalog ne bodo mogli uspeš­no izva­ja­ti, 12,9 % vpra­ša­nih pa ni zna­lo odgo­vo­ri­ti na to vpra­ša­nje. Po dru­gi stra­ni je kar četr­ti­na (25,7 %) vpra­ša­nih mne­nja, da bodo v nas­led­njih 10 letih uspeš­no oprav­lja­li svo­je delov­ne nalo­ge, več kot polo­vi­ca celot­ne­ga šte­vi­la vpra­ša­nih (53,1 %) pa je pre­pri­ča­na, da bo šla v korak s spre­mem­ba­mi.
Kar 75,6 % vpra­ša­nih ne skr­bi za nji­ho­vo delov­no mes­to, po dru­gi stra­ni pa ima strah pred izgu­bo zapos­li­tve ozi­ro­ma da bo nji­ho­vo delov­no mes­to uki­nje­no 11,3 % vpra­ša­nih34 . 13,1 % vpra­ša­nih je zavr­ni­lo odgo­vor na to vpra­ša­nje.
Čeprav je šlo za izbir­no vpra­ša­nje, so se na vpra­ša­nje o tipu oseb­nos­ti odzva­li sko­raj vsi sode­lu­jo­či v razi­ska­vi.35   Vpra­ša­ni so se veči­no­ma ozna­či­li za realis­te (50,9 %) in opti­mis­te (35,3 %).

Samo 3,2 % izmed njih se je ozna­či­lo za melan­ho­li­ke, med­tem ko je pesi­mis­tov tudi zelo malo, le 3,1 %. 7,5 % vpra­ša­nih je naved­lo odgo­vor pod mož­nost »dru­go«, med dru­gim so izja­vi­li, da so »flek­si­bil­ni dog­ma­tik«, in celo »šišmiš«, »mešan tip«, »meša­ni­ca opti­mis­ta in realis­ta«, »Ein opti­mis­tis­c­her, moti­vi­er­ter Nos­tal­gi­ker mit dem Hang zu Nega­ti­ven«, »I am per­sis­tent«, nave­di­mo pa še dalj­ši odgo­vor ene izmed vpra­ša­nih: »Kar se tiče e-arhi­vi­ra­nja in e-arhi­va v slov. jav­nih arhi­vih, sem gle­de na izkuš­nje, dose­da­nje dose­žke in način dela, pesi­mis­t­ka.«

3. Zaklju­ček
Iz izs­led­kov razi­ska­ve je razvid­no, da je sis­te­ma­ti­zi­ra­no uprav­lja­nje z e-gra­di­vom še ved­no v začet­ni fazi, vsaj kar se tiče arhi­vov v Evro­pi, ki so bili zaje­ti v razi­ska­vo. Komaj­da dobra tre­tji­na arhi­vov ima spe­ci­ali­zi­ra­ne orga­ni­za­cij­ske eno­te za uprav­lja­nje z e-gra­di­vom, od kate­rih sla­ba tre­tji­na obs­ta­ja manj kot 10 let. Tudi nem­ški jav­ni arhiv z naj­ve­čjim šte­vi­lom stro­kov­nih delav­cev (več kot 200), ki je bil zajet v to razi­ska­vo, ima manj kot 10 zapos­le­nih v spe­ci­ali­zi­ra­nem oddel­ku za e-gra­di­vo, četu­di le-ta obs­ta­ja že več kot 15 let, ven­dar­le pa se šte­vi­lo novo zapos­le­nih stro­kov­nja­kov s podro­čja infor­ma­ti­ke in raču­nal­niš­tva v tej orga­ni­za­ci­ji pove­ču­je. Po dru­gi stra­ni je v arhi­vu, spe­ci­ali­zi­ra­nem za podro­čje ban­č­niš­tva (ki pa ni bil obrav­na­van v okvi­ru sumar­ne ana­li­ze), iz Juž­ne Ame­ri­ke, kjer je prav tako več kot 200 stro­kov­nih delav­cev, raz­me­rje med arhiv­ski­mi stro­kov­ni­mi delav­ci in stro­kov­nja­ki s podro­čja infor­ma­ti­ke in raču­nal­niš­tva 3:1. Nji­ho­vo šte­vi­lo se ena­ko­mer­no pove­ču­je, v spe­ci­ali­zi­ra­nem oddel­ku za e-gra­di­vo, ki obs­ta­ja že več kot 20 let, pa ima­jo med 31 in 35 zapos­le­ni­mi. Mne­nje sode­lu­jo­če­ga v razi­ska­vi iz te orga­ni­za­ci­je (gre za vodil­ni kader) gle­de nje­go­ve pro­fe­si­onal­ne pri­hod­nos­ti je zelo pozi­tiv­no, prav tako je mne­nja, da bo stro­ka v pri­hod­nos­ti zmož­na reši­ti veči­no pro­ble­mov v zve­zi z dol­go­traj­no hram­bo e-gra­di­va. Arhiv se, tako kot nem­ški, finan­ci­ra iz jav­nih sred­stev. Ali je ključ­no za suve­re­no uprav­lja­nje z e-gra­di­vom podro­čje spe­ci­ali­zi­ra­nos­ti arhi­va, je dru­go vpra­ša­nje.
Zaklju­ček tega pris­pev­ka mor­da naj­bo­lje izra­ža­jo odgo­vo­ri sode­lu­jo­čih v razi­ska­vi na 45. – zaključ­no in hkra­ti izbir­no – vpra­ša­nje, v kate­rem smo sode­lu­jo­če zapro­si­li za komen­tar v zve­zi s temo ali izved­bo razi­ska­ve: tako neka­te­ri vpra­ša­ni pogre­ša­jo infor­ma­ci­je »v zve­zi z digi­ta­li­za­ci­jo, kaj se spre­je­ma, kje so teža­ve in kaj bi bilo potreb­no dodat­no spre­je­ti ali spre­me­ni­ti«, prav tako želi­jo svo­je zna­nje nad­gra­je­va­ti z delav­ni­ca­mi ter more­bit­ni­mi pro­gra­mi »stro­kov­ne uspo­sob­lje­nos­ti za tovr­st­na dela, za kate­ra ni moč pri­do­bi­ti dru­ge izo­braz­be v for­mal­nih izo­bra­že­va­njih«. Dru­gi so mne­nja, da je »e-arhi­vi­ra­nje […] podro­čje, ki zah­te­va na prvem mes­tu ustrez­na finan­č­na sred­stva, na dru­gem natan­č­no izde­la­no vizi­jo, teme­lje­čo na kon­kret­nih kora­kih in reši­tvah, na tre­tjem pa ustrez­no rela­ci­jo med arhi­vis­ti in pod­por­ni­mi služ­ba­mi (infor­ma­ti­ki ipd.), pri čemer mora biti jas­no, da z gra­di­vom (tudi elek­tron­skim) še ved­no uprav­lja­mo in odlo­ča­mo arhi­vis­ti.« Spet tre­tji meni­jo, da bi mora­la biti arhiv, ki hra­ni elek­tron­sko gra­di­vo in arhiv, ki hra­ni gra­di­vo v fizič­ni obli­ki, loče­na, pri čemer bi mora­la ime­ti veči­na zapos­le­nih v prvem arhi­vu zna­nje s podro­čja infor­ma­ti­ke, med­tem ko bi se v »kla­sič­nih« arhi­vih ukvar­ja­li z arhiv­skim gra­di­vom »zgo­do­vi­nar­ji«, le neka­te­ri arhi­vis­ti pa bi se ukvar­ja­li z e-gra­di­vom.
Neka­te­ri so mne­nja, da bi mora­li anke­to čez nekaj let pono­vi­ti, ko bodo ime­li stro­kov­ni delav­ci v arhi­vih več prak­tič­nih izku­šenj s prev­ze­ma­njem elek­tron­ske­ga arhiv­ske­ga gra­di­va, pre­dv­sem pa bodo bolje poz­na­li svo­je sla­be in dobre toč­ke, ome­njen pa je bil tudi slab odnos do arhi­vov s stra­ni države/politike.
Avto­ri­ci pris­pev­ka pa vese­li, da je več vpra­ša­nih razi­ska­vo oce­ni­lo kot pozi­tiv­no in jih zani­ma­jo nje­ni izs­led­ki.

Save


  1. V sumar­no ana­li­zo rezul­ta­tov razi­ska­ve so bili zaje­ti samo sode­lu­jo­či iz evrop­skih držav. Za dodat­no raz­la­go o tem gl. spo­daj. []
  2. Zbo­ro­va­nje, izve­de­no 5. in 6. okto­bra 2017 v Por­to­ro­žu, pris­pe­vek spa­da v okvir prve teme zbo­ro­va­nja »pred­sta­vi­tev današ­nje­ga sta­nja člo­ve­ških virov v arhi­vih in vizi­je za naprej gle­de na nove izzi­ve stro­ke v pove­za­vi z e-gra­di­vom«. []
  3. Vpra­šal­nik sta zas­no­va­li avto­ri­ci pris­pev­ka Bran­ka Mol­nar in mag. Hana Habjan v hrva­škem in slo­ven­skem jezi­ku. []
  4. Splet­na apli­ka­ci­ja za zbi­ra­nje in obde­la­vo podat­kov: http://www.mojaanketa.si []
  5. Pre­va­jal­ci: mag. Hana Habjan, višja arhi­vis­t­ka, ZAL (angleš­či­na), Dunja Mušič, arhi­vis­t­ka, ZAL (nem­š­či­na, uvod­ni nago­vor), Anto­nio Bosio, prof. nem. in ang. j., višji arhi­vist, Kar­lo­vac (nem­š­či­na, vpra­šal­nik), Valen­ti­na Peta­roš Jero­me­la, univ. dipl. ital., višja arhi­vis­t­ka, Koper, (ita­li­jan­š­či­na, anket­na koor­di­na­to­ri­ca za ita­li­jan­sko govor­no podro­čje), Erna Zan­ze, psi­ho­te­ra­pevt, Aix-en-Pro­ven­ce, Fran­ci­ja (fran­coš­či­na). Vsem pre­va­jal­cem se za pomoč zahva­lju­je­va, prav tako pa dr. Zden­ki Semlič Rajh, PAM, za nasve­te gle­de ter­mi­no­lo­gi­je v angle­škem jezi­ku. []
  6. Dos­top­no na: http://www.zal-lj.si/vprasalnik/. Za teh­nič­no izved­bo dos­to­pa do šes­tih ver­zij vpra­šal­ni­ka pre­ko splet­ne stra­ni Zgo­do­vin­ske­ga arhi­va Ljub­lja­na se zahva­lju­je­va arhi­vis­tu Jože­tu Gla­vi­ču, ZAL. []
  7. Na tem mes­tu bi se avto­ri­ci za nepre­cen­lji­vo pomoč nave­zo­va­nja sti­kov v tuji­ni žele­li zahva­li­ti še Slo­bo­dan­ki Cvet­ko­vić, Isto­rij­ski arhiv Poža­re­vac, dr. Joac­hi­mu Kem­per­ju, Ins­ti­tut für Stad­t­ges­c­hic­h­te Fran­k­furt am Main, in Alek­san­dru Lavren­či­ču, Odde­lek za arhi­vi­ra­nje in doku­men­ta­ci­jo TV Slo­ve­ni­ja. []
  8. Dodat­no je v razi­ska­vi sode­lo­va­lo še 10 posa­mez­ni­kov iz Juž­ne Ame­ri­ke (Bra­zi­li­ja, Kolum­bi­ja), Zdru­že­nih držav Ame­ri­ke in Avs­tra­li­je, ven­dar zara­di maj­h­ne­ga šte­vi­la in geograf­ske raz­pr­še­nos­ti niso vklju­če­ni v sle­de­čo ana­li­zo. []
  9.  20 moških, 19 žensk, pov­preč­na sta­rost vpra­ša­nih je 46,1 let. []
  10. 17 moških, 12 žensk, povprečna starost 41 let. []
  11. 11 moških, 6 žensk, povprečna starost 39,3 let. []
  12. 5 moških, 6 žensk, pov­preč­na sta­rost 42,4 let. []
  13. 8 iz Slo­ve­ni­je, 1 iz Srbi­je. []
  14. 15 iz Slovenije, 10 z območja bivše SFRJ, 4 z območja Nemčije in Avstrije, 5 iz ostalih evropskih držav. []
  15. Samostojni strokovni delavec, arhivski inšpektor (»Archivinspektor«), brez posebnega naziva (»Kein besonderer Name«), nezaposlen. []
  16. Direk­tor­ji in rav­na­te­lji arhi­vov in nji­ho­vi pomoč­ni­ki. []
  17. Vodje enot, vodje sek­to­rjev, vodje oddel­kov, vodje odse­kov, ali »ruko­vo­di­tel na Odde­le­nie«, »chi­ef docu­men­ta­rist«, »Pro­ject mana­ge­ment«, »Head of Depart­ment«. []
  18. »Podsekretar«, »sekretar«, »vodja računovodstva«. []
  19. Podana so imena institucij, kot so jih navedli vprašani: 7 javnih arhivov iz Slovenije (Zgodovinski arhiv Ljubljana, Zgodovinski arhiv na Ptuju, Zgodovinski arhiv Celje, Pokrajinski arhiv Koper, Pokrajinski arhiv v Novi Gorici, Pokrajinski arhiv Maribor ter Arhiv Republike Slovenije), 19 javnih arhivov iz jugovzhodne regije (Istorijski arhiv Beograda, Istorijski arhiv u Kruševcu, Istorijski arhiv u Požarevcu, Istorijski arhiv u Beloj Crkvi, Istorijski arhiv u Pančevu, Istorijski arhiv u Užicama, Historijski arhiv Sarajevo, Arhiv Tuzlanskog kantona, Arhiv Republike Srpske, Hrvatski državni arhiv, Državni arhiv u Osijeku, Državni arhiv u Rijeci, Državni arhiv u Sisku, Državni arhiv u Slavonskom Brodu, Državni arhiv u Varaždinu, Državni arhiv u Vukovaru in Državni arhiv u Zadru, ter Državni arhiv Republike Makedonije), 12 javnih arhivov iz nemško govorečega območja (mdr. Wiener Stadt- und Landesarchiv, Kreisarchiv Reutlingen, Stadtarchiv Wuppertal, Kreisarchiv Siegen-Siegen-Wittgenstein, Stadtarchiv Weiterstadt, Stadtarchiv Lippstadt, Staatsarchiv Sachsen, Niedersächsisches Landesarchiv, Hannover, Hessisches Landesarchiv Marburg, Staatliche Archive Bayerns, dodatno še državni in mestni arhiv, o katerih nimamo natančnejših podatkov), ter 7 javnih arhivov iz ostalih držav Evrope (Lithuanian Central State Archives (Litva), Stadsarchief Ieper (Belgija), Arhivele Nationale ale Romaniei (Romunija), The National Archives of Georgia (Gruzija), Budapest City Archives (Madžarska) in 2 iz Italije Comune di Trieste - Archivio e Protocollo ter Archivio di Stato ). []
  20. Slovenija: Nadškofijski arhiv Maribor, Škofijski arhiv Koper, Akademija za gledališče, radio, televizijo in film Univerze v Ljubljani, Arhiv TV Slovenije ter Arhiv družboslovnih podatkov v Ljubljani. Jugovzhodna regija: Arhiv Instituta za povijest umjetnosti Zagreb, Mediacentar Sarajevo - digitalni arhiv Infobiro, RTV Vojvodina v Novem Sadu, Muzej grada Splita, Documenta - Centar za suočavanje s prošlošću, Zagreb. Nemško govorno območje: Archiv der Max-Planck-Gesellschaft, Berlin, Institut für Stadtgeschichte Frankfurt am Main, Handschriftenarchiv Dresdner Kreuzchor, Dresden, ORF - Austria, Diözesanarchiv St. Pölten. Druge države Evrope: Centre national de l'audiovisuel de Luxembourg, Česká televize, Televisió de Catalunya. []
  21. Archivoberinspektor (v Austriji in Nemčiji), Records Manager, Curator, Educator, Museum educator (v drugih državah Evrope), konzervator, medijski arhivist, podatkovni arhivist, specialist za digitalno hrambo, Fami Archiv (Archivassistent - Fami Archiv), zgodovinar, umetnosti zgodovinar, prevajalec. []
  22. 32,5 % vprašanih opravlja to delo od 3 do 5 let, 26,6 % pa 5 do 10 let. []
  23. Glede na odgovore vprašanih iz Slovenije []
  24. Glede na odgovore vprašanih iz Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije in Makedonije. []
  25. Gle­de na odgo­vo­re vpra­ša­nih iz Nem­či­je in Avs­tri­je []
  26. Gle­de na odgo­vo­re vpra­ša­nih iz dru­gih držav Evro­pe. []
  27. V Sloveniji najpogosteje: izvajanje stikov z ustvarjalci gradiva na terenu, strokovna obdelava gradiva, razstave, delo s strankami, vodstvene zadolžitve, priprava projektov in drugo. Na Hrvaškem, Bosni in Hercegovini, Srbiji in Makedoniji: urejanje, obdelava in popis gradiva, delo z uporabniki, upravljanje, organizacijske zadolžitve, priprava projektov, mentorsko delo in drugo. []
  28. Navedena so različna dela: delo v čitalnici, vodenje IT oddelka, priprava razstav, administrativno delo, vodenje oddelka za fotodokumentacijo, delo s podatkovnimi bazami itd. []
  29. Najpogostejši odgovori so: kadrovsko delo, vodenje projektov, urejanje spletne strani organizacije, predavanja, sodelovanje z izobraževalnimi ustanovami, arhivsko izobraževanje, delo z uporabniki, inovacijski projekti in drugo. []
  30. Poklicno usposabljanje poteka večinoma v obliki spremljanja strokovne literature (30 %), sodelovanja na strokovnih posvetovanjih (27 %), strokovnega usposabljanja (tečaj, seminar) (25 %), nadaljevanja formalnega izobraževanja (13 %) in drugo. []
  31. Na vprašanje ni moglo odgovoriti 2,2 % vprašanih. []
  32. Poleg tega so vprašani kot profesionalne izzive navedli še prevzeme e-gradiva, zagotavljanje finančnih sredstev, izobraževanje, standardizacijo upravljanja z digitalnim gradivom v javni upravi, problematiko vrednotenja e-gradiva, vprašanje dostopnosti e-gradiva, ohranjanje berljivosti in dostopnosti e-zapisov, uvajanje digitalnega repozitorija, uspešno hrambo »tudi tako imenovanih eksotičnih formatov datotek«, ter potrebo po »kreiranju brand marketinga«. []
  33. Delež vpra­ša­nih (6,7 %) je mne­nja, da neka­te­ri pro­ble­mi ne bodo niko­li reše­ni. []
  34. Ta strah je prisoten samo med vprašanimi iz Slovenije in drugih držav na območju bivše SFRJ, medtem ko ga pri vprašanih iz Nemčije, Avstrije in ostalih evropskih držav ni zaznati. []
  35. 90 vprašanih od skupno 96 je odgovorilo na to vprašanje. []