Dostop do arhivskega gradiva in njegova uporaba v Republiki Sloveniji

Abs­trakt: Avto­ri­ca se v pris­pev­ku ukvar­ja s vpra­ša­njem dos­to­pa do arhiv­ske­ga gra­di­va, ki je pos­ta­lo gle­de na spre­mem­be, tako druž­be­ne kot pos­le­dič­no spre­mem­be zako­no­da­je, v zad­njih dese­tih letih ključ­ne­ga pome­na v arhiv­ski teori­ji in prak­si. Naj­prej poda­ja nekaj osnov­nih dej­stev o pra­vi­ci do dos­to­pa. Zah­te­va po dos­to­pu v šir­šem smis­lu se je pove­ča­no poja­vi­la v zad­njih dese­tle­tjih in je spod­bu­di­la zako­no­da­jo v mno­gih drža­vah. Temu sle­di­jo dolo­či­la o dos­to­pu do arhiv­ske­ga gra­di­va in infor­ma­cij jav­ne­ga zna­ča­ja v Slo­ve­ni­ji. Avto­ri­ca v svo­jem pris­pev­ku pred­stav­lja tudi dolo­či­la, ki dolo­ča­jo var­stvo oseb­nih podat­kov. Kot pri­mer avto­ri­ca v svo­jem pris­pev­ku poda­ja tudi neka­te­re sta­tis­tič­ne podat­ke v zve­zi z upo­ra­bo arhiv­ske­ga gra­di­va v Pokra­jin­skem arhi­vu Mari­bor v letih 2001–2005.

1. UVOD

Stop­nja odpr­tos­ti in jav­ne­ga dos­to­pa do arhiv­ske­ga gra­di­va je zelo raz­lič­na in je odvis­na od raz­lič­nih naci­onal­nih tra­di­cij, ki izvi­ra­jo iz zgo­do­vin­skih izku­šenj in prav­nih kon­cep­tov. Svo­bo­da do infor­ma­cij in dos­to­pa do arhiv­ske­ga gra­di­va nis­ta tra­di­ci­onal­ni pred­met zako­no­da­je. Zah­te­va po dos­to­pu v šir­šem smis­lu se je pove­ča­no poja­vi­la v zad­njih dese­tle­tjih in je spod­bu­di­la zako­no­da­jo v mno­gih drža­vah. Tako je pos­tal dos­top do infor­ma­cij, in kot pos­le­di­ca tega dos­top do arhiv­ske­ga gra­di­va, zade­va jav­ne­ga inte­re­sa in tudi zako­no­da­je.
Prav tako je potreb­no ome­ni­ti še en raz­log, ki je vodil k izde­la­vi in modi­fi­ka­ci­ji zako­no­da­je o dos­to­pu do arhiv­ske­ga gra­di­va. Gre za zaš­či­to zaseb­nih podat­kov in zaseb­nos­ti, ki je defi­ni­ra­na kot pra­vi­ca pred neav­to­ri­zi­ra­nim dos­to­pom do infor­ma­cij, ki jih vse­bu­je doku­men­tar­no in arhiv­sko gra­di­vo in se nana­ša­jo na oseb­ne zade­ve (Dic­ti­onary of Arc­hi­val Ter­mi­no­logy, 1984, 131).
Nepri­ča­ko­va­na pos­le­di­ca pove­ča­nih pra­vic dos­to­pa do arhiv­ske­ga gra­di­va je neiz­be­žen kon­flikt med prin­ci­pom odpr­te­ga dos­to­pa do infor­ma­cij in zaš­či­to oseb­nih pra­vic. Veli­ko­krat pri­ha­ja s pra­vi­co dos­to­pa do arhiv­ske­ga gra­di­va do vdo­ra v zaseb­no sfe­ro posa­mez­ni­kov.
S poja­vom zbi­ra­nja in obde­lo­va­nja podat­kov s pomo­čjo raču­nal­ni­ških sis­te­mov se je poja­vi­la tudi nevar­nost krše­nja zaseb­nih pra­vic, zato je po vsem sve­tu priš­lo do usta­nav­lja­nja poseb­nih inšpek­cij­skih in nad­zor­nih služb ter spre­je­tja ustrez­ne zaš­čit­ne zako­no­da­je.1
Vpra­ša­nje zaš­či­te oseb­nih podat­kov pa pred­stav­lja prav za arhi­ve velik pro­blem. Izziv, ki ga arhi­vi pri tem spre­je­ma­jo, je pre­dv­sem izrav­na­va inte­re­sov med tis­ti­mi, ki zah­te­va­jo infor­ma­ci­je, in tis­ti­mi, ki so zave­za­ni k nji­ho­ve­mu varo­va­nju. Ta izrav­na­va mora biti dose­že­na v vsak­da­nji prak­si, prav tako pa mora biti tudi zakon­sko dolo­če­na.2
Kljub vse­mu pa je potreb­no pouda­ri­ti, da neo­me­jen dos­top do arhiv­ske­ga gra­di­va, kot pra­vi M. Duc­he­in, ni možen.3 Mno­go gra­di­va, ki nas­ta­ja v moder­ni druž­bi, se nana­ša na zaseb­no živ­lje­nje posa­mez­ni­kov, kot npr. zdrav­s­tve­no sta­nje, oseb­ni in dru­žin­ski sta­tus, stro­kov­na izo­braz­ba. Zara­di tega je potreb­na dolo­če­na stop­nja ome­ji­tve dos­to­pa, ven­dar neka enot­na ome­ji­tev ni dolo­če­na, saj kon­cept »zaseb­nos­ti« ni uni­ver­zal­no raz­me­jen.4
Dru­ga kate­go­ri­ja ome­ji­tev izha­ja iz potre­be varo­va­nja drža­ve, kar ne zaje­ma samo diplo­mat­skih in voja­ških tajn, temveč tudi celo vrsto dru­gih dejav­nos­ti kot npr. boj pro­ti orga­ni­zi­ra­ne­mu zlo­či­nu, tero­riz­mu, mami­lom.
V zad­njem času se je pove­ča­la potre­ba po ome­ji­tvi dos­to­pa do doku­men­tov, ki se nana­ša­jo na gos­po­dar­stvo, še pose­bej na podro­čju indus­trij­ske teh­no­lo­gi­je in znans­tve­ne­ga razi­sko­va­nja, pre­dv­sem z name­nom, da se zaš­či­ti­jo naci­onal­ni inte­re­si veli­kih podje­tij pro­ti t.i. indus­trij­ski špi­jo­na­ži, ki ved­no bolj ogro­ža razvi­ti svet.
K ome­je­va­nju dos­to­pa do arhiv­ske­ga gra­di­va pa vodi tudi občut­lji­vost pis­nih pod­lag, na kate­rih je ohra­nje­no arhiv­sko gra­di­vo, k tem pa ne pri­šte­va­mo samo papir­ja in per­ga­men­ta, ampak tudi foto­gra­fi­je, film in mag­net­ne medi­je.
Zara­di vse­ga našte­te­ga je prin­cip »jav­ne­ga dos­to­pa« do arhiv­ske­ga gra­di­va v veli­ki veči­ni držav toč­no dolo­čen in ome­jen.5

1.1. PRAVICA DO DOSTOPA

Pra­vi­ca svo­bo­de infor­ma­cij in svo­bo­de govo­ra izvi­ra­jo iz kon­cep­tov narav­ne­ga pra­va. Prvič sta bili obe pra­vi­ci urad­no ome­nje­ni v »Dek­la­ra­ci­ji o člo­ve­ko­vih pra­vi­cah« avgus­ta leta 1789 v začet­ni fazi fran­co­ske revo­lu­ci­je in prvem aman­d­ma­ju ame­ri­ške »dek­la­ra­ci­je o neo­dvis­nos­ti« leta 1791.
Iz same­ga kon­cep­ta uni­ver­zal­nih člo­ve­ko­vih pra­vic izha­ja, da so veljav­ne na nad­na­ci­onal­ni rav­ni. Nji­ho­vo ures­ni­če­va­nje se izva­ja s celo vrsto mul­ti­na­ci­onal­nih spo­ra­zu­mov. Tak­š­ne spo­ra­zu­me naj­de­mo v celi vrsti konven­cij Sve­ta Evro­pe, naj­bolj rele­vant­na pa je Konven­ci­ja Sve­ta Evro­pe o varo­va­nju člo­ve­ko­vih pra­vic in osnov­nih svo­boš­čin, ki je bila pod­pi­sa­na novem­bra 1950.
Na naci­onal­ni rav­ni je bil kon­cept jav­ne­ga dos­to­pa kot del sploš­nih člo­ve­ko­vih pra­vic prvič uve­den v Fran­ci­ji kot niz kon­kret­nih pra­vil oz. dolo­čil. Gle­de na dolo­či­la dos­top do arhi­vov ni bil več pri­vi­le­gij, kot je bila to obi­čaj­na prak­sa do tedaj, temveč osnov­na ljud­ska pra­vi­ca.
Pod vpli­vom fran­co­skih revo­lu­ci­onar­nih idej in sploš­nih člo­ve­ških pra­vic je bil kon­cept pra­vi­ce jav­ne­ga dos­to­pa do arhi­vov v devet­naj­stem sto­le­tju pos­to­po­ma vklju­ču­je v šte­vil­ne dru­ge naci­onal­ne zako­no­da­je. Pred tem so bili arhi­vi, ki so v veči­ni pri­me­rov spa­da­li v avto­krat­sko oblast in nje­no admi­nis­tra­ci­jo, zava­ro­va­ni in sko­raj nedos­top­ni jav­nos­ti.
Tre­ba pa je pouda­ri­ti, da pra­vi­ca dos­to­pa kot jav­na pra­vi­ca ni bila pov­sod uve­de­na na način in v duhu ori­gi­nal­ne ide­je. Pra­vi­ca držav­lja­nov do dos­to­pa k arhiv­ske­mu gra­di­vu se je v veli­ki veči­ni spre­obr­ni­la v pro­fe­si­onal­no pra­vi­co zgo­do­vi­na­rjev. Drža­vam, ki so se drža­le ori­gi­nal­ne­ga prin­ci­pa, se je v zad­njih dese­tle­tjih pri­dru­ži­lo veli­ko šte­vi­lo novih, ki so spre­je­le ustrez­no zako­no­da­jo o sploš­nem dos­to­pu do jav­nih infor­ma­cij.

2. PREDPISI O DOSTOPU DO ARHIVSKEGA GRADIVA V SLOVENIJI

Do spre­je­tja prve­ga samos­toj­ne­ga zako­na o arhi­vih in arhiv­skem gra­di­vu leta 1997 je to podro­čje ure­jal Zakon o narav­ni in kul­tur­ni dediš­či­ni (Ur. l. SRS, št. 1/1981). Zakon je za raz­lič­ne ustvar­jal­ce arhiv­ske­ga gra­di­va dolo­čal raz­lič­ne roke za pre­nos gra­di­va v jav­ni arhiv: pet let za gra­di­vo druž­be­no­po­li­tič­nih orga­ni­za­cij; deset let za gra­di­vo delov­nih orga­ni­za­cij in dru­gih orga­ni­za­cij s podro­čja gos­po­dar­stva in druž­be­nih dejav­nos­ti; pet­najst let za gra­di­vo orga­nov in orga­ni­za­cij druž­be­no­po­li­tič­nih skup­nos­ti, samo­uprav­nih inte­res­nih skup­nos­ti in dru­gih skup­nos­ti; tri­de­set let za gra­di­vo jav­nih sodišč, jav­nih tožil­s­tev in jav­nih pra­vo­bra­nil­cev (ZNKD, 1981, člen 66). Pra­vil­nik o pogo­jih za upo­ra­bo arhiv­ske­ga gra­di­va, ki je izha­jal iz prej ome­nje­ne­ga zako­na (Ur. L. SRS, št. 34/1981), je dolo­čal da je bilo gra­di­vo sploš­no dos­top­no za upo­ra­bo, ko je bilo prev­ze­to v jav­ni arhiv, razen tis­te­ga gra­di­va, ki je bilo pose­bej ozna­če­no z zaup­no. Zaup­nost je pre­ne­ha­la tri­de­set let po nas­tan­ku ali naj­kas­ne­je pet­de­set let po nas­tan­ku gra­di­va. Pred pote­kom nave­de­nih rokov nedos­top­nos­ti je bilo gra­di­vo, ozna­če­no z zaup­no, dos­top­no le na pod­la­gi poseb­nih dovo­ljenj za znans­tve­no razi­sko­val­ne name­ne (Zupan­čič 2000, 104).
Od leta 1997 do 2006 je vpra­ša­nje dos­to­pa do arhiv­ske­ga gra­di­va v Slo­ve­ni­ji ure­jal Zakon o arhiv­skem gra­di­vu in arhi­vih (Ur. l. RS, 20/1997, 32/1997). Rav­na­nje z jav­nim arhiv­skim gra­di­vom, ki ob svo­jem nas­tan­ku ni bilo name­nje­no jav­nos­ti6 , ure­ja 41. člen, ki dolo­ča, da to gra­di­vo pos­ta­ne dos­top­no za upo­ra­bo 30 let po nas­tan­ku. V nada­lje­va­nju isti člen dolo­ča, da pos­ta­ne dos­top­no 40 let po svo­jem nas­tan­ku tis­to gra­di­vo, »ki vse­bu­je podat­ke, ki se nana­ša­jo na obram­b­ne in med­na­rod­ne zade­ve, zade­ve s podro­čja naci­onal­ne var­nos­ti, vključ­no z vzdr­že­va­njem reda in miru, ter na eko­nom­ske inte­re­se drža­ve in kate­rih odkri­tje bi lah­ko pov­z­ro­či­lo ško­do.«

Jav­no­prav­ne ose­be mora­jo gra­di­vo izro­či­ti arhi­vu naj­kas­ne­je tri­de­set let po nas­tan­ku (ZAGA, člen 22). Izro­či­telj jav­ne­ga arhiv­ske­ga gra­di­va pa je gra­di­vo dol­žan ozna­či­ti z ustrez­ni­mi roki nedos­top­nos­ti.

Zakon o arhiv­skem gra­di­vu in arhi­vih pa sicer eks­pli­cit­no ne dolo­ča, kate­ro gra­di­vo naj bi bilo tis­to, ki ob svo­jem nas­tan­ku ni bilo name­nje­no jav­nos­ti, ven­dar v prak­si to pome­ni, da gre za gra­di­vo sko­raj celot­ne držav­ne upra­ve z izje­mo gra­di­va, ki je bilo že objav­lje­no ali pa je nas­ta­lo v jav­nos­ti, kot npr. izja­ve za jav­nost in tiskov­ne kon­fe­ren­ce.

V letu 2006 je priš­lo do spre­mem­be arhiv­ske zako­no­da­je, saj je 7. apri­la 2006 sto­pil v velja­vo novi Zakon o var­stvu doku­men­tar­ne­ga in arhiv­ske­ga gra­di­va ter arhi­vih — v nada­lje­va­nju ZVDAGA (Ur. l. RS, 30/2006, z dne 23. 03. 2006). Tako 40. člen ZVDAGA dolo­ča, da mora jav­no­prav­na ose­ba izro­či­ti jav­no arhiv­sko gra­di­vo arhi­vu naj­kas­ne­je 30 let po nas­tan­ku, in sicer tudi gra­di­vo, »ki vse­bu­je oseb­ne podat­ke, vključ­no z občut­lji­vi­mi oseb­ni­mi podat­ki; taj­ne podat­ke v skla­du z zako­nom; ki je pose­bej varo­va­no kot zaup­no, če tako dolo­ča zakon ali pos­lov­nik držav­ne­ga orga­na ali orga­na samo­uprav­ne lokal­ne skup­nos­ti«.

Jav­no­prav­na ose­ba je »dol­ž­na gra­di­vo ozna­či­ti z ustrez­ni­mi roki nedos­top­nos­ti ter v izro­či­tve­nem zapis­ni­ku pose­bej naves­ti more­bit­ne roke nedos­top­nos­ti za posa­mez­no jav­no arhiv­sko gra­di­vo v skla­du s 65. čle­nom« iste­ga zako­na (ZVDAGA, člen 40).

Roke nedos­top­nos­ti arhiv­ske­ga gra­di­va dolo­ča 65. člen ZVDAGA. Člen dolo­ča, da pos­ta­ne dos­top­no 40 let po svo­jem nas­tan­ku tis­to gra­di­vo, »ki vse­bu­je podat­ke, ki se nana­ša­jo na držav­no in jav­no var­nost, obram­bo, zuna­nje zade­ve ali obveš­če­val­no in var­nos­t­no dejav­nost drža­ve ter nje­ne gos­po­dar­ske inte­re­se ter pos­lov­ne in dav­č­ne skriv­nos­ti in kate­rih raz­kri­tje bi lah­ko pov­z­ro­či­lo škod­lji­ve pos­le­di­ce za var­nost drža­ve in dru­gih oseb ter nji­ho­ve inte­re­se.«

Te roke nedos­top­nos­ti, ki jih dolo­ča zakon (ZVDAGA, člen 65), pa je mož­no pod dolo­če­ni­mi pogo­ji izje­mo­ma skraj­ša­ti, »če je upo­ra­ba jav­ne­ga arhiv­ske­ga gra­di­va neizo­gib­no potreb­na za dose­go pre­dvi­de­ne­ga znans­tve­ne­ga cilja ter jav­ni inte­re­si prev­la­du­je­jo nad inte­re­si, ki jih je tre­ba varo­va­ti zlas­ti gle­de var­stva oseb­ne­ga in dru­žin­ske­ga živ­lje­nja posa­mez­ni­kov« (ZVDAGA, člen 66, 1. odsta­vek). O izjem­nem skraj­ša­nju roka odlo­či Vla­da Repu­bli­ke Slo­ve­ni­je na pred­log upo­rab­ni­ka in na pod­la­gi mne­nja arhiv­ske komi­si­je, ki jo ime­nu­je Vla­da7 . Rok nedos­top­nos­ti jav­ne­ga gra­di­va pa je mož­no na zah­te­vo jav­no­prav­ne ose­be, ki je izro­či­la jav­no arhiv­sko gra­di­vo, izje­mo­ma tudi podalj­ša­ti, ven­dar ne več kot 10 let (ZVDAGA, člen 66, 5 odsta­vek). Tudi o izjem­nem podalj­ša­nju roka nedos­top­nos­ti odlo­ča Vla­da RS na pred­log arhiv­ske komi­si­je.

Brez ome­ji­tev, »razen arhiv­ske­ga gra­di­va, ki vse­bu­je občut­lji­ve oseb­ne podat­ke, ki so bili pri­dob­lje­ni s krše­njem člo­ve­ko­vih pra­vic in temelj­nih svo­boš­čin ter se nana­ša­jo na ose­be, ki niso bile nosil­ke jav­nih funk­cij«, pa je dos­top­no arhiv­sko gra­di­vo, nas­ta­lo pred kons­ti­tu­ira­njem Skup­š­či­ne Repu­bli­ke Slo­ve­ni­je 17. maja 1990, ki se nana­ša na nek­da­nje druž­be­no­po­li­tič­ne orga­ni­za­ci­je, kot so npr. Zve­za komu­nis­tov Slo­ve­ni­je, Soci­alis­tič­na zve­za delov­ne­ga ljud­stva, Zve­za sin­di­ka­tov Slo­ve­ni­je, Zve­za soci­alis­tič­ne mla­di­ne Slo­ve­ni­je itd., orga­ni notra­njih zadev, pra­vo­sod­ni orga­ni in obveš­če­val­ne var­nos­t­ne služ­be (ZVDAGA, člen 65).
Rok nedos­top­nos­ti arhiv­ske­ga gra­di­va, ki vse­bu­je taj­ne podat­ke in je nas­ta­lo po 17. maju 1990, pa se na pred­log jav­no­prav­ne ose­be lah­ko podalj­ša. Tak­šen pred­log mora vse­bo­va­ti pis­no oce­no more­bit­nih škod­lji­vih pos­le­dic v pri­me­ru, če bi bilo gra­di­vo dos­top­no jav­nos­ti. O podalj­ša­nju roka nedos­top­nos­ti odlo­ča Vla­da RS na pred­log arhiv­ske komi­si­je (ZVDAGA, člen 66, 4. odsta­vek).
Ome­ji­tve dos­to­pa do arhiv­ske­ga gra­di­va, ki jih nava­ja 65. člen tega zako­na, pa ne velja­jo za »upora­bo posa­mič­nih doku­men­tov in zadev, če gre za pos­top­ke, ki jih vodi­jo držav­ni orga­ni, orga­ni lokal­nih samo­uprav­nih skup­nos­ti, nosil­ci jav­nih pooblas­til in dru­ge ose­be jav­ne­ga pra­va.« Ose­be, »ki nas­to­pa­jo kot stran­ke v pos­top­kih ali izka­že­jo svoj prav­ni inte­res za uved­bo ali ude­lež­bo v pos­top­kih« pa ima­jo pra­vi­co do »vpo­gle­da v arhiv­sko gra­di­vo« (ZVDAGA, člen 68).
V zve­zi z roki nedos­top­nos­ti jav­ne­ga arhiv­ske­ga gra­di­va, »ki vse­bu­je občut­lji­ve oseb­ne podat­ke (podat­ki o ras­nem, narod­nem ali narod­nos­t­nem porek­lu, poli­tič­nem, ver­skem ali filo­zof­skem pre­pri­ča­nju, člans­tvu v poli­tič­ni stran­ki ali sin­di­ka­tu, zdrav­s­tve­nem sta­nju, spol­nem živ­lje­nju, vpi­su ali izbri­su v ali iz kazen­ske evi­den­ce), pos­ta­ne dos­top­no za upo­ra­bo 75 let po svo­jem nas­tan­ku ali 10 let po smr­ti ose­be, na kate­ro se nana­ša, če je datum smr­ti znan in v koli­kor ni z dru­gi­mi pred­pi­si dolo­če­no dru­ga­če.« (ZVDAGA, člen 65, 2. odsta­vek). Pod dolo­če­ni­mi pogo­ji pa je na pred­log upo­rab­ni­ka mož­no izje­mo­ma ta rok tudi skraj­ša­ti (ZVDAGA, člen 66, 3.odstavek).

2.1. DOSTOP DO INFORMACIJ JAVNEGA ZNAČAJA IN VARSTVO OSEBNIH PODATKOV V SLOVENIJI

Pra­vi­co dos­to­pa do infor­ma­cij jav­ne­ga zna­ča­ja v Slo­ve­ni­ji že od leta 1991 pre­dvi­de­va 2. odsta­vek 39. čle­na Usta­ve RS, ki dolo­ča svo­bo­do izra­ža­nja, svo­bo­do tiska in dru­gih oblik jav­ne­ga obveš­ča­nja. Iz te določ­be izha­ja tudi obve­za držav­nih orga­nov, da vsa­ko­mur zago­to­vi­jo dos­top do jav­nih infor­ma­cij, kot to opre­de­lju­je zakon. Pra­vi­co do dos­to­pa pa je prvič natan­č­no ure­dil šele leta 2003 spre­je­ti Zakon o dos­to­pu do infor­ma­cij jav­ne­ga zna­ča­ja8 . V Evro­pi ga, za raz­li­ko od Slo­ve­ni­je, neka­te­re drža­ve, kot npr. Šved­ska, poz­na­jo že več kot dves­to let.
Zakon, spre­jet leta 2003, ure­ja pos­to­pek, ki vsa­ke­mu posa­mez­ni­ku omo­go­ča prost dos­top do infor­ma­cij jav­ne­ga zna­ča­ja, s kate­ri­mi razpo­la­ga­jo držav­ni orga­ni, orga­ni lokal­nih skup­nos­ti in dru­gi orga­ni (ZDIJZ, člen 1). Nje­gov namen pa je zago­to­vi­ti jav­nost in odpr­tost delo­va­nja orga­nov, s tem pa omo­go­ča­ti ures­ni­če­va­nje pra­vic in inte­re­sov posa­mez­ni­kov, za kar si mora­jo jav­ni orga­ni tudi pri­za­de­va­ti (ZDIJZ, člen 2). K infor­ma­ci­jam jav­ne­ga zna­ča­ja pri­šte­va­mo tis­te infor­ma­ci­je, ki izvi­ra­jo iz delov­ne­ga podro­čja orga­na in se kaže­jo v obli­ki doku­men­ta, zade­ve, dosje­ja, regis­tra, evi­den­ce ali doku­men­tar­ne­ga gra­di­va, ki ga je izde­lal organ sam ali pa pri­do­bil od dru­gih orga­nov ali oseb (ZDIJZ, člen 4).
Zakon teme­lji na nače­lu pros­te­ga dos­to­pa do infor­ma­cij jav­ne­ga zna­ča­ja, kar pome­ni, da so gle­de na določ­be dos­top­ne vse infor­ma­ci­je, razen izjem, ki so pose­bej nave­de­ne v zako­nu. Zakon sicer ne dolo­ča jas­ne defi­ni­ci­je, kaj sodi med »infor­ma­ci­je jav­ne­ga zna­ča­ja«, saj nava­ja, da so dos­top­ne vse infor­ma­ci­je, razen izjem.
Tako v zako­nu iz leta 2003 naj­de­mo med izje­ma­mi pod peto toč­ko 6. čle­na tudi »poda­tek, ki se naha­ja v jav­nem arhiv­skem gra­di­vu, ki je sklad­no z zako­nom, ki ure­ja arhiv­sko gra­di­vo in arhi­ve, opre­de­ljen kot zaupen.«
Rav­na­nje z jav­nim arhiv­skim gra­di­vom, ki ob svo­jem nas­tan­ku ni bilo name­nje­no jav­nos­ti9 , ure­ja 41. člen Zako­na o arhiv­skem gra­di­vu in arhi­vih (Ur. l. RS, št. 20/1997 in št. 32/1997 — popra­vek), ki dolo­ča, da to gra­di­vo pos­ta­ne dos­top­no za upo­ra­bo 30 let po nas­tan­ku. V nada­lje­va­nju isti člen dolo­ča, da pos­ta­ne dos­top­no 40 let po svo­jem nas­tan­ku tis­to gra­di­vo, ki vse­bu­je podat­ke, ki se nana­ša­jo na obram­b­ne in med­na­rod­ne zade­ve, zade­ve s podro­čja naci­onal­ne var­nos­ti, vključ­no z vzdr­že­va­njem reda in miru, ter na eko­nom­ske inte­re­se drža­ve in kate­rih odkri­tje bi lah­ko pov­z­ro­či­lo ško­do. Izro­či­telj jav­ne­ga arhiv­ske­ga gra­di­va pa je gra­di­vo dol­žan ozna­či­ti z ustrez­ni­mi roki nedos­top­nos­ti.
Roke nedos­top­nos­ti jav­ne­ga arhiv­ske­ga gra­di­va, ki jih dolo­ča zakon10 , pa je mož­no pod dolo­če­ni­mi pogo­ji izje­mo­ma skraj­ša­ti11 ali pa na zah­te­vo jav­no­prav­ne ose­be, ki je izro­či­la jav­no arhiv­sko gra­di­vo, izje­mo­ma podalj­ša­ti12 , ven­dar ne več kot 10 let.
Zakon dolo­ča, da se roki nedos­top­nos­ti jav­ne­ga arhiv­ske­ga gra­di­va, ki jih dolo­ča 41. člen, nana­ša­jo na gra­di­vo, nas­ta­lo po letu 199113 . Brez ome­ji­tev, razen podat­kov, dolo­če­nih v tre­tjem odstav­ku 41. čle­na, pa je dos­top­no arhiv­sko gra­di­vo biv­ših druž­be­no­po­li­tič­nih orga­ni­za­cij (Zve­za komu­nis­tov Slo­ve­ni­je, Soci­alis­tič­na zve­za delov­ne­ga ljud­stva, Zve­za sin­di­ka­tov Slo­ve­ni­je, Zve­za soci­alis­tič­ne mla­di­ne Slo­ve­ni­je)14 . Prav tako so nič­ne vse vrste in stop­nje zaup­nos­ti, ozna­če­ne na doku­men­tih, nas­ta­lih v orga­nih in dru­gih orga­ni­za­ci­jah biv­še SFRJ15 .

Zakon o arhiv­skem gra­di­vu in arhi­vih sicer eks­pli­cit­no ne dolo­ča, kate­ro gra­di­vo naj bi bilo tis­to, ki ob svo­jem nas­tan­ku ni bilo name­nje­no jav­nos­ti.

Zakon o dos­to­pu do infor­ma­cij jav­ne­ga zna­ča­ja pa v 45. čle­nu dolo­ča, da z nje­go­vo uve­lja­vi­tvi­jo pre­ne­ha velja­ti prvi odsta­vek 38. čle­na16 in prvi odsta­vek 40. čle­na17 Zako­na o arhiv­skem gra­di­vu in arhi­vih.

Pri tem gre za dolo­či­lo, s kate­rim se arhiv­ska stro­ka nika­kor ni mogla stri­nja­ti, saj smo poleg zako­na o dos­to­pu do jav­nih infor­ma­cij zave­za­ni tudi k upo­šte­va­nju Zako­na o var­stvu oseb­nih podat­kov. Razen tega pa bi nes­po­što­va­nje 38. čle­na ZAGA vnes­lo v arhiv­sko teori­jo in prak­so velik nered in kaos v pos­lo­va­nje arhi­vov v tis­tem delu dejav­nos­ti, v kate­ri se zago­tav­lja­jo uslu­ge upo­rab­ni­kov v name­ne zado­vo­lje­va­nja prav­nih inte­re­sov.

Tako je v letu 2005 priš­lo do spre­je­ma Zako­na o spre­mem­bah in dopol­ni­tvah Zako­na o dos­to­pu do infor­ma­cij jav­ne­ga zna­ča­ja (Ur. l. RS., št. 61/05), s kate­rim je priš­lo do za arhi­ve pomem­b­ne spre­mem­be gle­de defi­ni­ci­je infor­ma­ci­je jav­ne­ga zna­ča­ja. Tako 4. člen ome­nje­ne­ga zako­na v svo­ji dru­gi ali­nei nava­ja da “arhiv­sko gra­di­vo, ki ga hra­ni v okvi­ru jav­ne arhiv­ske služ­be pris­toj­ni arhiv v skla­du z zako­nom, ki ure­ja arhi­ve, ni infor­ma­ci­ja jav­ne­ga zna­ča­ja po tem zako­nu” (ZDIJZ-UPB1, člen 4).

Tudi kon­cept var­stva oseb­nih podat­kov v Repu­bli­ki Slo­ve­ni­ji izha­ja iz Usta­ve Repu­bli­ke Slo­ve­ni­je, natan­č­ne­je nje­ne­ga 38. čle­na. Ta dolo­ča, da mora zbi­ra­nje, obde­lo­va­nje, namen upo­ra­be, nad­zor in var­stvo taj­nih podat­kov dolo­ča­ti pose­ben zakon, poleg tega pa mora biti varo­va­nje oseb­nih podat­kov ure­je­no tudi v posa­mez­nih področ­nih zako­nih. Prav tako Usta­va Repu­bli­ke Slo­ve­ni­je v svo­jem 38. čle­nu pre­po­ve­du­je upo­ra­bo oseb­nih podat­kov v nas­pro­tju z name­nom nji­ho­ve­ga zbi­ra­nja in daje vsa­ko­mur pra­vi­co, da se sez­na­ni z zbra­ni­mi oseb­ni­mi podat­ki, ki se nana­ša­jo nanj, ter pra­vi­co do sod­ne­ga var­stva ob nji­ho­vi zlo­ra­bi.

Temelj­ni zakon, ki ure­ja var­stvo oseb­nih podat­kov je Zakon o var­stvu oseb­nih podat­kov (Ur. l. RS, št. 57/2001 in 59/2001). Kot sis­tem­ski zakon dolo­ča le sploš­na pra­vi­la, obvez­nos­ti in ukre­pe, s kate­ri­mi pre­pre­ču­je­mo neza­ko­ni­te in neupra­vi­če­ne pose­ge v zaseb­nost posa­mez­ni­ka pri obde­la­vi oseb­nih podat­kov.

Vrste oseb­nih podat­kov, način zbi­ra­nja, čas shra­nje­va­nja, var­stvo taj­nos­ti oseb­nih podat­kov ter more­bit­ne ome­ji­tve pra­vic posa­mez­ni­ka pa mora­jo jas­no dolo­či­ti zako­ni, ki ure­ja­jo posa­mez­na podro­čja.

Zakon o var­stvu oseb­nih podat­kov defi­ni­ra »oseb­ni poda­tek«18 kot kate­ri­ko­li poda­tek, ki se nana­ša na posa­mez­ni­ka, ne gle­de na obli­ko, v kate­ri je izra­žen. Oseb­ni podat­ki pa se naj­po­gos­te­je vodi­jo v raz­nih zbir­kah podat­kov, arhi­vih, ali pa so ses­tav­ni del raz­lič­nih uprav­nih, kazen­skih in dru­gih pos­top­kov.
Ko oseb­ne podat­ke zbi­ra­mo in upo­rab­lja­mo za name­ne vode­nja raz­nih pos­top­kov, je potreb­no upo­šte­va­ti določ­be pro­ces­nih zako­nov ter določ­be zako­nov, ki ure­ja­jo posa­mez­na podro­čja, saj se lah­ko pojav­lja­jo raz­li­ke med posa­mez­ni­mi dolo­či­li.

Po Zako­nu o dos­to­pu do infor­ma­cij jav­ne­ga zna­ča­ja je omo­go­čen dos­top do vseh infor­ma­cij, razen tis­tih, ki so dolo­če­ne kot izje­me. Tako se lah­ko zavr­ne dos­top tudi v pri­me­ru, če se zah­te­va nana­ša na oseb­ni poda­tek, kate­re­ga raz­kri­tje bi pome­ni­lo krši­tev var­stva oseb­nih podat­kov v skla­du za zako­nom o var­stvu oseb­nih podat­kov.
Če bi posre­do­va­ne infor­ma­ci­je lah­ko krši­le var­stvo oseb­nih podat­kov, je potreb­no loči­ti posre­do­va­nje podat­kov, ki izvi­ra­jo ozi­ro­ma so ses­tav­ni del zbirk podat­kov, od posre­do­va­nja oseb­nih podat­kov, ki so ses­tav­ni del neke­ga pos­top­ka. Ne gle­de na to, kje se oseb­ni podat­ki naha­ja­jo, pa jih je, gle­de na določ­be Zako­na o varo­va­nju oseb­nih podat­kov, dovo­lje­no posre­do­va­ti na način in v obli­ki, ki ne omo­go­ča iden­ti­fi­ka­ci­je posa­mez­ni­ka.

3. UPORABA ARHIVSKEGA GRADIVA

3.1. SLOVENSKI ARHIVI IN VELJAVNI PREDPISI O UPORABI ARHIVSKEGA GRADIVA

Jav­no arhiv­sko gra­di­vo se v arhi­vih upo­rab­lja za znans­tve­no-razi­sko­val­ne, kul­tur­ne in publi­cis­tič­ne name­ne, za pred­sta­vi­tve arhiv­ske­ga gra­di­va in za izo­bra­že­va­nje, potreb sod­nih, uprav­nih in dru­gih urad­nih pos­top­kov ter za dru­ge name­ne (Ured­ba o var­stvu doku­men­tar­ne­ga in arhiv­ske­ga gra­di­va, člen 108) Upo­ra­bo jav­ne­ga arhiv­ske­ga gra­di­va v arhi­vih tako v prvi vrsti dolo­ča­jo 63. – 70. člen zako­na o var­stvu doku­men­tar­ne­ga in arhiv­ske­ga gra­di­va ter arhi­vih (Ur. l. RS, št. 30/2006). Zakon dolo­ča, da je jav­no arhiv­sko gra­di­vo na pod­la­gi pis­ne zah­te­ve ali prek obja­ve na sve­tov­nem sple­tu dos­top­no vsa­ko­mur (ZVDAGA, člen 63, 1. odsta­vek). Podrob­nej­še pogo­je upo­ra­be arhiv­ske­ga gra­di­va v slo­ven­skih arhi­vih pa dolo­ča­jo106-123 člen Ured­be o var­stvu arhiv­ske­ga in doku­men­tar­ne­ga gra­di­va (Ur.l. RS, št. 86/2006).
Upo­rab­nik lah­ko pri­ja­vi upo­ra­bo arhiv­ske­ga gra­di­va pis­no, tele­fon­sko ali pre­ko fak­si­mil­nih naprav, elek­tron­ske pošte ali pa nepo­sred­no v čital­ni­ci arhi­va. Pri­ja­va pa mora vse­bo­va­ti iden­ti­fi­ka­cij­sko ozna­ko upo­rab­ni­ka, arhiv­sko gra­di­vo, ki ga upo­rab­nik želi upo­rab­lja­ti, namen upo­ra­be gra­di­va in tema, ozi­ro­ma podro­čje, ki ga upo­rab­nik želi razi­sko­va­ti. Arhiv pa mora pri­ja­vo upo­ra­be potr­di­ti in upo­rab­ni­ka obves­ti­ti o času , kra­ju in nači­nu upo­ra­be žele­ne­ga gra­di­va (Ured­ba o var­stvu doku­men­tar­ne­ga in arhiv­ske­ga gra­di­va, člen 110).
Pred pri­čet­kom upo­ra­be arhiv­ske­ga gra­di­va mora upo­rab­nik arhiv­ske­ga gra­di­va izpol­ni­ti matič­ni list, na kate­rem so nave­de­ni nje­go­vi iden­ti­fi­ka­cij­ski podat­ki (ime, datum roj­stva in nas­lov). Vsak matič­ni list vse­bu­je tudi bese­di­lo izja­ve upo­rab­ni­ka, da je sez­na­njen z zah­te­va­mi o var­stvu oseb­nih podat­kov in avtor­skih pra­vic. S tem se upo­rab­nik zave­že, da bo ta dolo­či­la spo­što­val. Matič­ni list za pooblaš­če­ne ali zapos­le­ne ose­be prav­nih oseb pa mora poleg ome­nje­nih podat­kov vse­bo­va­ti še iden­ti­fi­ka­cij­ske podat­ke prav­ne ose­be (ime in sedež prav­ne ose­be, matič­na šte­vil­ka vpi­sa v pos­lov­ni ali sod­ni regis­ter). Upo­rab­ni­ka pa je pred pri­čet­kom dela potre­bo sez­na­nil tudi s pogo­ji upo­ra­be arhiv­ske­ga gra­di­va in s čital­ni­škim redom arhi­va (prav tam, člen 109).

Poseb­ni pogo­ji pa so pred­pi­sa­ni za upo­rab­ni­ke, mlaj­še od 16 let, ki mora­jo ob pri­ja­vi upo­ra­be naves­ti tudi men­tor­ja, ki bo pri­so­ten ob upo­ra­bi arhiv­ske­ga gra­di­va. Upo­rab­ni­ki, sta­rej­ši od 16 in mlaj­ši do 18 let, pa mora­jo pred­lo­ži­ti potr­di­lo šole o temi, ki jo pro­uču­je­jo (prav tam, člen 111).
Upo­rab­nik naro­či arhiv­sko gra­di­vo v čital­ni­ci ali po elek­tron­ski pošti z naro­čil­ni­co, na kate­ri se naha­ja­jo iden­ti­fi­ka­cij­ska ozna­ka upo­rab­ni­ka, šte­vil­ka pri­ja­ve upo­ra­be, sig­na­tu­ra arhiv­ske eno­te ali ozna­ke teh­nič­nih enot, datum naro­či­la arhiv­ske­ga gra­di­va, datum izda­je in vrni­tve arhiv­ske­ga gra­di­va, pod­pis upo­rab­ni­ka in pod­pis pooblaš­če­ne­ga delav­ca, ki je izro­čil gra­di­vo v upo­ra­bo (prav tam, člen 112).

Arhiv mora upo­rab­ni­ku posre­do­va­ti vsa dos­top­na infor­ma­cij­ska sred­stva o arhiv­skem gra­di­vu ter ga sez­na­ni­ti z gra­di­vom, v kate­rem je pri­ča­ko­va­ti podat­ke, ki jih išče. Pred upo­ra­bo pa mora arhi­vist upo­rab­ni­ka tudi opo­zo­ri­ti, da je za zlo­ra­bo oseb­nih podat­kov in krše­nje avtor­skih pra­vic odgo­vo­ren sam. Ta mora pred upo­ra­bo gra­di­va, ki je pod var­stvom avtor­skih pra­vic, sam ure­di­ti raz­mer­ja v zve­zi z upo­ra­bo z avto­rjem ali nje­go­vi­mi prav­ni­mi nas­led­ni­ki (prav tam, člen 113).
Čle­ni 114–116 dolo­ča­jo nači­ne upo­ra­be in pos­le­di­ce nepra­vil­ne upo­ra­be. Upo­rab­ni­ki lah­ko arhiv­sko gra­di­vo upo­rab­lja­jo pra­vi­lo­ma le v čital­ni­ci arhi­va. Gra­di­va arhiv pod nobe­ni­mi pogo­ji upo­rab­ni­kom ne izpo­so­ja na dom. Čital­ni­ca je za upo­rab­ni­ke odpr­ta vse dne­ve pos­lo­va­nja arhi­va, naj­manj pa šest ur dnev­no. Podrob­nej­ši potek upo­ra­be arhiv­ske­ga gra­di­va in osta­la dolo­či­la pove­za­na z upo­ra­bo gra­di­va po dolo­či arhiv s čital­ni­škim redom.

Upo­rab­nik lah­ko pra­vi­lo­ma upo­rab­lja izvir­no arhiv­sko gra­di­vo, razen v pri­me­ru, ko je gra­di­vo v tako sla­bem mate­ri­al­nem sta­nju, da se lah­ko ob upo­ra­bi traj­no poško­du­je. V tak­š­nem pri­me­ru upo­rab­nik dobi na vpo­gled kopi­je tega gra­di­va. Film­sko in zvoč­no arhiv­sko gra­di­vo pa je v vsa­kem pri­me­ru mogo­če upo­rab­lja­ti samo v obli­ki štu­dij­skih kopij. Gra­di­vo v digi­tal­ni obli­ki pa se daje v upo­ra­bo na ustrez­ni pro­gram­ski in stroj­ni opre­mi.

Pri upo­ra­bi gra­di­va ima­jo tis­ti upo­rab­ni­ki, ki gra­di­vo upo­rab­lja­jo za potre­be pos­lo­va­nja in vode­nje urad­nih pos­top­kov pred­nost pred tis­ti­mi upo­rab­ni­ki, ki gra­di­vo upo­rab­lja­jo za razi­sko­val­ne in dru­ge name­ne. Vsak upo­rab­nik arhiv­ske­ga gra­di­va je dol­žan ob upo­ra­bi arhiv­ske­ga gra­di­va pos­kr­be­ti za to, da se gra­di­vo ohra­ni v ure­je­nem sta­nju in da se ne poško­du­je. V pri­me­ru poško­do­va­nja gra­di­va, ki je nas­ta­lo kot pos­le­di­ca nepra­vil­ne­ga rav­na­nja, je upo­rab­nik dol­žan pokri­ti stro­ške res­ta­vra­tor­skih in kon­ser­va­tor­skih pose­gov, ki jih je potreb­no opra­vi­ti na gra­di­vu.

Tak­š­na nepra­vil­na upo­ra­ba arhiv­ske­ga gra­di­va pome­ni krši­tev čital­ni­ške­ga reda, zato lah­ko pooblaš­če­ni dela­vec arhi­va v tak­š­nem pri­me­ru tudi ukre­pa. Naj­prej sle­di opo­zo­ri­lo upo­rab­ni­ku, ki se zapi­še na matič­ni list upo­rab­ni­ka, če pa ta s svo­jim poče­tjem nada­lju­je, ga lah­ko pooblaš­če­ni dela­vec odstra­ni iz čital­ni­ce ter mu pre­po­ve nadalj­nje delo.

Upo­rab­nik arhiv­ske­ga gra­di­va lah­ko po potre­bi arhiv­sko gra­di­vo tudi kopi­ra, ven­dar le za svo­je las­t­ne potre­be. Kopi­ra­nje lah­ko naro­či s poseb­no naro­čil­ni­co, ki mora vse­bo­va­ti iden­ti­fi­ka­cij­sko ozna­ko upo­rab­ni­ka, opre­de­li­tev nači­na repro­duk­ci­je, sig­na­tu­ro ali ime arhiv­ske eno­te, datum naro­či­la, izja­vo upo­rab­ni­ka, da gra­di­va ne bo upo­rab­ljal za obja­vo ali dru­go jav­no pred­sta­vi­tev, pod­pis upo­rab­ni­ka, dovo­lje­nje za repro­du­ci­ra­nje, datum repro­du­ci­ra­nja, pod­pis delav­ca in šte­vi­lo kopij. Zara­di zago­tav­lja­nja mate­ri­al­ne­ga var­stva gra­di­va, pa lah­ko arhiv dolo­či način in meto­do izde­la­ve reprodukcije.(prva tam, člen 118).

Upo­ra­ba arhiv­ske­ga gra­di­va pa ni zme­raj mogo­ča. To velja pre­dv­sem za gra­di­vo, ki se v tis­tem tre­nut­ku naha­ja v pro­ce­su stro­kov­ne obde­la­ve, ko je izvir­no gra­di­vo tako moč­no poško­do­va­no, da nje­go­va upo­ra­ba ni mož­na, niso pa še izde­la­ne kopi­je ali pa celo niso doseg­lji­ve ali ko gre za taj­ni ali kako dru­ga­če zaš­či­ten poda­tek (prav tam, člen 117).

Arhiv­sko gra­di­vo se, kot smo ome­ni­li že na začet­ku, upo­rab­lja tudi za raz­s­tav­ne in publi­cis­tič­ne name­ne. Pri upo­ra­bi za raz­s­tav­ne name­ne lah­ko arhiv svo­je gra­di­vo tudi izpo­so­di. Izpo­so­ja gra­di­va je mogo­ča samo na pod­la­gi poseb­ne pogod­be, s kate­ro so natan­č­no dolo­če­ni pogo­ji izpo­so­je arhiv­ske­ga gra­di­va. Iz pogod­be mora biti natan­č­no razvi­den namen izpo­so­je gra­di­va, pri­lo­žen pa mora biti tudi natan­čen sez­nam izpo­so­je­ne­ga gra­di­va. Dolo­čen mora biti tudi način zava­ro­va­nja gra­di­va in čas izpo­so­je ter more­bit­no nado­mes­ti­lo za pora­bo gra­di­va. V pogod­bi se mora upo­rab­nik tudi zave­za­ti, da bo povr­nil more­bit­ne stro­ške kon­ser­va­ci­je in res­ta­vra­ci­je poško­do­va­ne­ga ter pla­čal odškod­ni­no za more­bit­no uni­če­nje arhiv­ske­ga gra­di­va.

Gle­de na to, da vsa­ka izpo­so­ja gra­di­va izven arhi­va pred­stav­lja dolo­čen rizi­ko, je potreb­no gra­di­vo, ki se izpo­so­ja, pred tem var­nos­t­no ske­ni­ra­ti ali mikro­fil­ma­ti. Prav tako pa je potreb­no pred izpo­so­jo arhiv­ske­ga gra­di­va pos­kr­be­ti za nje­go­vo zava­ro­va­nje pri zava­ro­val­ni­ci, zava­ro­val­no vso­to pa mora porav­na­ti izpo­so­je­va­lec.

Pri obja­vi tak­š­ne­ga izpo­so­je­ne­ga gra­di­va, bodi­si v obli­ki raz­s­ta­ve ali pa sprem­lja­jo­če publi­ka­ci­je, je ose­ba ali ins­ti­tu­ci­ja, ki si je gra­di­vo izpo­so­di­la, dol­ž­na pos­kr­be­ti za to, da se natan­č­no nave­de arhiv, iz kate­re­ga izvi­ra gra­di­vo in ime in sig­na­tu­ro fon­da, v kate­rem se naha­ja raz­s­tav­lje­no ali publi­ci­ra­no gra­di­vo (prav tam, člen 119).

Nova ured­ba pa v 120 čle­nu dolo­ča tudi pogo­je za traj­no upo­ra­bo digi­tal­nih kopij. Prav in jav­no­prav­ne ose­ba lah­ko namreč na pod­la­gi pis­ne pogod­be, skle­nje­ne s pris­toj­nim arhi­vom, pri­do­bi­jo pra­vi­co o traj­ne upo­ra­be digi­tal­nih kopij jav­ne­ga arhiv­ske­ga gra­di­va. Tak­š­na pogod­ba mora vse­bo­va­ti sez­nam gra­di­va, za kate­re­ga velja pra­vi­ca traj­ne upo­ra­be, namen upo­ra­be in izja­vo upo­rab­ni­ka, da bo gra­di­vo upo­rab­ljal samo za v pogod­bi dolo­če­ne name­ne. Upo­rab­nik se v pogod­bi zave­že tudi k temu, da arhi­vu v pri­me­ru obja­ve gra­di­va izro­či en izvod publi­ka­ci­je, prav tako pa pogod­ba dolo­čan tudi var­stvo upo­rab­ni­ko­vih pra­vic inte­lek­tu­al­ne las­t­ni­ne.

Arhi­vi pa svo­jih uslug ne nudi­jo samo razi­sko­val­cem, saj izda­ja­jo tudi “potr­di­la ozi­ro­ma dru­ge lis­ti­ne o dej­stvih, o kate­rih se je vodi­la urad­na evi­den­ca, ki je sedaj arhiv­sko gra­di­vo” in “ove­rov­lje­ne izpi­se, pre­pi­se in kopi­je doku­men­tov v fizič­ni in elek­tron­ski obli­ki, s kate­ri­mi se potr­di isto­vet­nost z izvir­nim doku­men­tom, ki ga hra­ni arhiv” (prav tam, člen 122). V pri­me­ru tak­š­ne upo­ra­be arhiv­ske­ga gra­di­va mora­jo tako fizič­ne kot prav­ne ose­be, ki želi­jo upo­ra­bi­ti arhiv­sko gra­di­vo iz 65. čle­na zako­na, v svo­ji pri­ja­vi za upo­ra­bo izka­za­ti prav­ni inte­res. Če names­to stran­ke v pos­top­ku za dos­top do gra­di­va zapro­si prav­ni ali drug zako­nit zas­top­nik, mora pred­lo­ži­ti pooblas­ti­lo o zas­to­pa­nju, saj mu pooblaš­če­ni dela­vec le tako lah­ko dovo­li vpo­gled v arhiv­sko gra­di­vo. V pri­me­ru, da ni izka­za­ne­ga prav­ne­ga inte­re­sa ali če ni pred­lo­že­ne­ga ustrez­ne­ga pooblas­ti­la, se lah­ko dos­top do gra­di­va zavr­ne.

Poseb­no rav­na­nje pa je potreb­no v pri­me­ru, ko gre za upo­ra­bo gra­di­va, ki vse­bu­je oseb­ne podat­ke, le-ti pa se ne nana­ša­jo na pro­sil­ca, ampak tudi na zaseb­nost dru­gih posa­mez­ni­kov. V tem pri­me­ru je potreb­no v pri­ja­vi natan­č­no opre­de­li­ti sorod­stve­ne vezi z ose­bo, na kate­ro se podat­ki nana­ša­jo in pri­lo­ži­ti pis­no pooblas­ti­lo ali sogla­sje te ose­be. Če pa se gra­di­vo nana­ša na že umr­le­ga posa­mez­ni­ka, je potreb­no naves­ti čas smr­ti te ose­be (prav tam, člen 121).

123. člen Ured­be o var­stvu doku­men­tar­ne­ga in arhiv­ske­ga gra­di­va pa pri­na­ša dolo­či­la v zve­zi s stro­ški upo­ra­be arhiv­ske­ga gra­di­va. Le-te nosi upo­rab­nik arhiv­ske­ga gra­di­va. Viši­na stro­škov je dolo­če­na v poseb­ni tari­fi upo­ra­be, ki zaje­ma stro­ške kopi­ra­nja arhiv­ske­ga gra­di­va na kopir­nih apa­ra­tih, mikro­fil­ma­nje, ske­ni­ra­nje, foto­gra­fi­ra­nje ali dru­gač­no repro­du­ci­ra­nje arhiv­ske­ga gra­di­va, upo­ra­bo in kopi­ra­nje film­ske­ga arhiv­ske­ga gra­di­va in arhiv­ske­ga gra­di­va na mag­net­nih, optič­nih in dru­gih medi­jih ter kon­zer­va­ci­jo in res­ta­vra­ci­jo arhiv­ske­ga gra­di­va.

Letos spre­je­ta Uredb o var­stvu doku­men­tar­ne­ga in arhiv­ske­ga gra­di­va pa pri­na­ša tudi novost, saj v čle­nih 125 in 126 pri­na­ša dolo­či­la v zve­zi z dos­top­nos­tjo arhiv­ske­ga gra­di­va na sve­tov­nem sple­tu. Gle­de na ome­nje­ne čle­ne mora­jo arhi­vi na sve­tov­nem sple­tu omo­go­či­ti bre­z­plač­no dos­top­nost poma­gal, ki so nas­ta­la v elek­tron­ski obli­ki ali so dos­top­na v digi­ta­li­zi­ra obli­ki, evi­denc fon­dov zbirk arhiv­ske­ga gra­di­va, vod­ni­ka po fon­dih in zbir­kah arhiv­ske­ga gra­di­va ter jav­ne­ga arhiv­ske­ga gra­di­va, ki je dos­top­no v digi­tal­ni obli­ki, v skla­du s teh­nič­ni­mi mož­nos­t­mi arhi­vov. Arhiv Repu­bli­ke Slo­ve­ni­je pa mora na sve­tov­nem sple­tu omo­go­či­ti še bre­z­plač­no dos­top­nost zbir­ne evi­den­ce fon­dov in zbirk arhiv­ske­ga gra­di­va, regis­tra pot­rje­nih notra­njih pra­vil in pot­rje­nih vzor­č­nih pra­vil, regis­tra ponud­ni­kov opre­me in sto­ri­tev ter regis­tra akre­di­ti­ra­ne opre­me in sto­ri­tev.

Upo­rab­ni­kom se dos­top do podat­kov na sve­tov­nem sple­tu omo­go­či na pod­la­gi splet­ne pri­ja­ve upo­rab­ni­ka, ki mora v ta namen arhi­vu posre­do­va­ti svoj elek­tron­ski nas­lov in upo­rab­ni­ško ime. O tak­š­ni upo­ra­bi pa mora­jo arhi­vi vodi­ti evi­den­co.

Upo­ra­ba gra­di­va v čital­ni­ci je v slo­ven­skih arhi­vih bre­z­plač­na, čeprav arhiv­ska prak­sa neka­te­rih držav že poz­na pla­či­lo, neke vrste pla­či­lo upo­ra­be gra­di­va v čital­ni­cah. Nam naj­bliž­ji pri­mer je Šta­jer­ski dežel­ni arhiv v Grad­cu, Avs­tri­ja, kjer je za upo­ra­bo gra­di­va v čital­ni­ci potreb­no pla­ča­ti nado­mes­ti­lo. Kon­zul­ta­ci­je z arhi­vis­tom, brez upo­ra­be gra­di­va, so bre­z­plač­ne. Vsak upo­rab­nik, ki upo­rab­lja arhiv­sko gra­di­vo v čital­ni­ci, dobi svo­jo matič­no šte­vil­ko upo­rab­ni­ka, ter t.i. »Arc­hiv­kar­te«. Ta je lah­ko celo­let­na, nje­na cena pa zna­ša 20 €. Vstop v čital­ni­co s tak­š­no izkaz­ni­co je za upo­rab­ni­ka neo­me­jen. Za tis­te upo­rab­ni­ke, ki gra­di­vo upo­rab­lja­jo bolj pored­ko, pa je mož­no dobi­ti dnev­no kar­to, kate­re cena zna­ša 1€. Sred­stva, ki jih arhiv na ta način zbe­re, se sma­tra­jo kot nji­ho­vi las­t­ni pri­hod­ki, arhiv pa na ta način pokri­va stro­ške in izdat­ke, ki niso v okvi­ru pro­ra­čun­skih sred­stev; le-ta arhi­vu zago­tav­lja dežel­na vla­da, kate­re ses­tav­ni del je arhiv. Podob­no ure­di­tev kot v Grad­cu so uved­li tudi v Držav­nem arhi­vu na Duna­ju.

3.2. UPORABNIKI IN UPORABA ARHIVSKEGA GRADIVA V POKRAJINSKEM ARHIVU MARIBOR

Upo­ra­bo arhiv­ske­ga gra­di­va sprem­lja­jo v čital­ni­ci in v služ­bi za izda­jo doku­men­tov, let­no pa se pri­pra­vi tudi sta­tis­ti­ka upo­ra­be gra­di­va. Na ta način pri­do­bi­va arhiv infor­ma­ci­je o gra­di­vu, ki se naj­po­gos­te­je pre­gle­du­je. Te infor­ma­ci­je slu­ži­jo za pri­pra­vo sez­na­ma pri­ori­tet­nih ure­di­tev in popi­so­va­nja arhiv­ske­ga gra­di­va. Izpol­nje­va­nje vseh obra­zcev, ki jih pred­pi­su­je arhiv­ska zako­no­da­ja, dobi pra­vi smi­sel ob mož­nos­ti pri­pra­ve sta­tis­ti­ke. Do sedaj je bilo potreb­no sta­tis­ti­ke pri­prav­lja­ti roč­no, pro­gram COBISS/Izpisi pa omo­go­ča raču­nal­ni­ško obde­la­vo upo­ra­be arhiv­ske­ga gra­di­va in dru­gih dejav­nos­ti v čital­ni­ci. Pri­pra­vo neka­te­rih sta­tis­tik omo­go­ča tudi pro­gram COBISS/Izposoja. Za sta­tis­tič­no obde­la­vo so zani­mi­vi podat­ki o upo­ra­bi arhiv­ske­ga gra­di­va, o pla­či­lih za izde­la­vo kopij in o pro­da­ji publi­ka­cij, ki jih arhiv izda­ja, o obi­skih upo­rab­ni­kov za delo v čital­ni­ci ali samo iska­nje infor­ma­cij ter o upo­rab­ni­kih.

Upo­rab­ni­ki arhiv­ske­ga gra­di­va, ki pri­ha­ja­jo v čital­ni­co Pokra­jin­ske­ga arhi­va Mari­bor, pred­stav­lja­jo kla­sič­ne kate­go­ri­je, med kate­re lah­ko pri­šte­je­mo osnov­no­šol­ce, sred­nje­šol­ce, red­ne in izred­ne štu­den­te, zapos­le­ne, t. i. svo­bod­ne pok­li­ce in neza­pos­le­ne ose­be.

Ana­li­za upo­rab­ni­kov v zad­njih petih letih, od leta 2000–2005, je poka­za­la, da je arhiv­sko čital­ni­co v tem času obi­ska­lo skup­no 762 posa­mez­nih upo­rab­ni­kov19 .

zsrcl02

Naj­šte­vil­č­nej­šo sku­pi­no pred­stav­lja­jo red­ni štu­den­tje (v glav­nem Peda­go­ške fakul­te­te Mari­bor), ki pred­stav­lja­jo 37% vseh upo­rab­ni­kov. Tej naj­šte­vil­č­nej­ši sku­pi­ni sle­di­jo zapos­le­ni z 32 %, upo­ko­jen­ci s 16%, sred­nje­šol­ci 6%, izred­ni štu­den­tje 5%, svo­bod­ni pok­li­ci z 2%, osnov­no­šol­ci in neza­pos­le­ni pa z 1%. Pri tem gre v glav­nem za Slo­ven­ce, ven­dar pa med upo­rab­ni­ki PAM naj­de­mo tudi nekaj tuj­cev.

Meseč­na sta­tis­ti­ka obi­skov20 v letu 2005 po kate­go­ri­jah čla­nov v čital­ni­ci upo­šte­va osem kate­go­rij upo­rab­ni­kov, ki jih vodi­mo v sta­tis­ti­ki upo­rab­ni­kov, in sicer po šte­vi­lu obi­skov, od naj­po­gos­tej­ših obi­skov do naj­manj obi­skov: zapos­le­ni, red­ni štu­den­ti, zapos­le­ni v arhi­vu, upo­ko­jen­ci, izred­ni štu­den­ti. Sta­tis­ti­ka poka­že, da so štu­den­ti pri­ha­ja­li v arhiv naj­po­gos­te­je mese­ca novem­bra, mar­ca, apri­la in decem­bra. Upo­ko­jen­ci so obi­sko­va­li arhiv ena­ko­mer­no sko­zi vse leto, razen v juni­ju in juli­ju, ko sko­raj ni bilo obi­skov. Še naj­bolj ena­ko­me­ren obisk je bil pri kate­go­ri­ji zapos­le­nih.

zd_3

zsrcl04

Gra­fič­ni pri­kaz obi­skov v čital­ni­ci v letu 2005 pri­ka­zu­je naj­ve­čje šte­vi­lo obi­sko­val­cev v mese­cu novem­bru, neko­li­ko manj­še pa v mese­cu mar­cu in decem­bru. Prav tako je razvid­no, da ni obdo­bja, ko v čital­ni­ci ne bi bilo obi­sko­val­cev. V mese­cu juli­ju, ko je bilo naj­manj obi­skov, jih je bilo kljub temu 24. Pri tem je potreb­no upo­šte­va­ti tudi to, da pri­ha­ja­jo v čital­ni­co tudi stran­ke, ki pre­gle­du­je­jo arhiv­sko gra­di­vo v uprav­no prav­ne name­ne, ki pa tukaj niso upo­šte­va­ne, saj se vodi samo-stoj­na evi­den­ca za delo s stran­ka­mi. Za kate­go­ri­jo upo­rab­ni­kov zapos­le­ni je bilo pri­prav­lje­nih 690 teh­nič­nih enot arhiv­ske­ga gra­di­va, za kate­go­ri­jo red­ni štu­den­ti 372 teh­nič­nih enot in za kate­go­ri­jo upo­ko­jen­ci 242.

Podat­ki so pov­ze­ti iz sta­tis­ti­ke tran­sak­cij čla­nov po kate­go­ri­jah čla­nov.

Čital­ni­ca Pokra­jin­ske­ga arhi­va Mari­bor, na loka­ci­ji Glav­ni trg 7, je odpr­ta dnev­no od 8.00 do 14.00 ure. Zara­di hram­be gra­di­va na več loka­ci­jah je potreb­na vna­prejš­nja naj­a­va in naro­ča­nje gra­di­va.

V čital­ni­ci arhi­va je šte­vi­lo upo­rab­ni­kov gra­di­va v znans­tve­no razi­sko­val­ne name­ne zna­ša­lo 3.690, v uprav­ne name­ne pa je gra­di­vo potre­bo­va­lo 11.644 strank.

To pome­ni, da je bilo 76% upo­rab­ni­kov v prav­ne in samo 24% upo­rab­ni­kov v znans­tve­no razi­sko­val­ne name­ne.

V petih letih je zas­le­di­ti neko­li­ko manj­šo upo­ra­bo gra­di­va, tako v znans­tve­no razi­sko­val­ne name­ne, kakor tudi v prav­ne. Pos­le­dič­no pa je bilo izda­no tudi manj potr­dil oz. ove­rje­nih pre­pi­sov.

Ob tem vse­ka­kor velja tudi ome­ni­ti, da je bil v letu 2005 uve­den raču­nal­ni­ški način evi­den­ti­ra­nja upo­ra­be arhiv­ske­ga gra­di­va v znans­tve­no razi­sko­val­ne name­ne. Pove­ča­lo pa se je tudi šte­vi­lo pov­pra­še­vanj po tele­fo­nu in elek­tron­ski pošti.

V letu 2005 je bilo pozi­tiv­no reše­nih 1.269 vlog, kar zna­ša 71,8% vseh pris­pe­lih vlog, nega­tiv­no pa 498 vlog, kar v odstot­kih zna­ša 28,2%.

zsrcl06

zsrcl07

Upo­rab­ni­kom je bilo skup­no izda­nih 11.662 potr­dil oz. ove­rje­nih pre­pi­sov, ki so bili izda­ni za potre­be uve­ljav­lja­nja sta­tu­sa žrtev voj­ne­ga nasi­lja, pri­ja­vo voj­ne ško­de, pos­top­ke dena­ci­ona­li­za­ci­je, šola­nja, delov­ne dobe, držav­ljans­tva, grad­be­nih zadev in dru­go. Iz podat­kov je razvid­no, da med izda­ni­mi potr­di­li pred­nja­či­jo tis­ta, izda­na za uve­ljav­lja­nje sta­tu­sa žrtev voj­ne­ga nasi­lja in pri­ja­vo voj­ne ško­de, pre­mo­ženj­sko prav­nih zadev, delov­ne dobe in šola­nja.

zsrcl08

Upo­rab­ni­ki so v šti­rih letih skup­no upo­ra­bi­li in pre­gle­da­li 1.162 fon­dov in zbirk, od tega 1.107 teko­čih metrov spi­sov­ne­ga gra­di­va, 648 mikro­film­skih kolu­tov in 11.438 kosov foto­gra­fij.

zsrcl09

V letu 2005 je bilo pri­prav­lje­no za upo­ra­bo 117 arhiv­skih fon­dov v skup­ni izme­ri 175 teko­čih metrov arhiv­ske­ga gra­di­va. Pri­prav­lje­no pa je bilo tudi 3.566 kosov foto­gra­fij, ki jih je pre­gle­do­va­lo 21 obi­sko­val­cev. Vseh tran­sak­cij arhiv­ske­ga gra­di­va je bilo 2.992, to pome­ni 1.496 ška­tel ali kosov pri­prav­lje­ne­ga in nato vrnje­ne­ga gra­di­va. Vseh tran­sak­cij, tudi knjiž­ne­ga gra­di­va, vključ­no s tran­sak­ci­ja­mi za zapos­le­ne, pa je bilo 3.966.

Upo­rab­ni­ki so v letu 2005 v čital­ni­ci naj­po­gos­te­je pose­gli po fon­dih s podro­čja upra­ve, sle­di­li so rod­bin­ski fon­di z zbir­ka­mi, zbir­ke, poli­tič­ne in druž­be­no­po­li­tič­ne orga­ni­za­ci­je in druš­tva, pro­sve­ta, kul­tu­ra in zna­nost, pra­vo­so­dje, notar­ji in odvet­ni­ki, gos­poš­či­ne, zem­lji­ška poses­tva, vele­po­ses­ti in naj­manj po fon­dih s podro­čja gos­po­dar­stva in ban­č­niš­tva.

zsrcl10

zsrcl11

Naj­po­gos­te­je je bila poleg zbir­ke Foto­te­ka upo­rab­lje­na Zbir­ka lis­tin (173), sle­di­jo pa fon­di Mes­t­na kon­fe­ren­ca Soci­alis­tič­ne zve­ze delov­ne­ga ljud­stva Mari­bor (115), Upra­va za grad­nje in regu­la­ci­jo Mari­bor (83), Mes­t­ni ljud­ski odbor Mari­bor (54), Mes­t­na obči­na Mari­bor (53). Med prvi­mi dese­ti­mi fon­di, ki so jih upo­rab­ni­ki naj­po­gos­te­je pre­gle­do­va­li, so tudi tri­je oseb­ni fon­di (Kova­čič Franc, Rosi­na Fran, Ste­gen­šek Avgu­štin).

zsrcl12

 VIRI IN LITERATURA:

  1. DUCHEIN, Mic­hel (1994). Legal Pro­blems of Public Access to Arc­hi­ves. V: P. P. Kla­sinc… et al (Ur.), Atlan­ti 4 (str. 62 – 67). Mari­bor: Med­na­rod­ni inšti­tut arhiv­skih zna­nos­ti.
  2. Dic­ti­onary of Arc­hi­val Ter­mi­no­logy (1984). Pariz: Inter­na­ti­onal Cun­cil on Arc­hi­ves.
  3. KEČEK, Zden­ka (1998). Prav­ni vidi­ki upo­ra­be raču­nal­ni­ka v arhi­vih. V: P. P. Kla­sinc… et al (Ur.), Sodob­ni arhivi’98. XX. Posve­to­va­nje o stro­kov­nih in teh­nič­nih vpra­ša­njih v arhi­vih: refe­ra­ti s posve­to­va­nja v Raden­cih ( str. 156–167). Mari­bor: Pokra­jin­ski arhiv.
  4. SEMLIČ RAJH, Zden­ka (1998). Dos­top do arhiv­ske­ga gra­di­va — evrop­ska sce­na. V: P. P. Kla­sinc… et al (Ur.), Sodob­ni arhivi’98. XX. posve­to­va­nje o stro­kov­nih in teh­nič­nih vpra­ša­njih v arhi­vih: refe­ra­ti s posve­to­va­nja v Raden­cih (str. 169–175). Mari­bor: Pokra­jin­ski arhiv, Med­na­rod­ni inšti­tut arhiv­skih zna­nos­ti, Arhiv­sko druš­tvo Mari­bor.
  5. SEMLIČ RAJH, Zden­ka (1998). Nove infor­ma­cij­ske teh­no­lo­gi­je – izziv pri upo­ra­bi arhiv­ske­ga gra­di­va. V: M. Kafol … et al (Ur.), Arhi­vi in raču­nal­niš­tvo: 18. posve­to­va­nje arhiv­skih delav­cev Slo­ve­ni­je, Gozd Mar­tu­ljek 1998 (str. 73 – 76). Ljub­lja­na: Arhiv­sko druš­tvo Slo­ve­ni­je.
  6. SEMLIČ RAJH, Zden­ka. (1999). Dos­top do arhiv­ske­ga gra­di­va, nje­go­va upo­ra­ba in moder­ne infor­ma­cij­ske teh­no­lo­gi­je. V: Čufer, S. (Ur.), Sis­te­mi za uprav­lja­nje z doku­men­ti in uprav­lja­nje z zna­njem, DOK_SIS‘1999, Por­to­rož, 19.–21. maj 1999 : zbor­nik refe­ra­tov (str. 26–36/V). Ljub­lja­na: Media.doc..
  7. SEMLIČ RAJH, Zden­ka. (1999). Zago­tav­lja­nje dos­to­pa do arhiv­ske­ga gra­di­va. V: P. P. Kla­sinc… et al (Ur.),Sodobni arhivi’99. XXI. posve­to­va­nje o stro­kov­nih in teh­nič­nih vpra­ša­njih v arhi­vih: refe­ra­ti s posve­to­va­nja v Raden­cih (str. 138–147). Mari­bor: Pokra­jin­ski arhiv, Med­na­rod­ni inšti­tut arhiv­skih zna­nos­ti, Arhiv­sko druš­tvo Mari­bor;
  8. Ured­ba o var­stvu arhiv­ske­ga in doku­men­tar­ne­ga gra­di­va, Ur.l. RS, št. 86/2006.
  9. Zakon o arhiv­skem gra­di­vu in arhi­vih, Ur.l. RS, št. 20/1997, popra­vek Ur.l. RS št. 32/1997.
  10. Zakon o dos­to­pu do infor­ma­cij jav­ne­ga zna­ča­ja, Ur.l. RS, št. 24/2003, 61/2005, 109/2005, 113/2005 in 28/2006.
  11. Zakon o narav­ni in kul­tur­ni dediš­či­ni, Ur. l. SRS, št. 1/1981.
  12. Zakon o var­stvu doku­men­tar­ne­ga in arhiv­ske­ga gra­di­va ter arhi­vih, Ur.l. RS, št. 30/2006.
  13. Zakon o var­stvu oseb­nih podat­kov, Ur. l. RS, št. 57/2001, 59/2001 in 86/2004.
  14. Zakon o spre­mem­bah in dopol­ni­tvah Zako­na o dos­to­pu do infor­ma­cij jav­ne­ga zna­ča­ja, Ur. l. RS., št. 61/05.

(Izla­ga­nje je odr­ža­no 25. stu­de­no­ga 2006. na 2. ZAD — danu)

  1. Zakon o var­stvu oseb­nih podat­kov (Ur. l. RS, št. 57/2001 in 59/2001). [↩]
  2. Določ­be zako­na o var­stvu oseb­nih podat­kov zave­zu­je­jo uprav­ljal­ce zbirk podat­kov (tudi arhi­vis­te) in dru­ge subjek­te, ki lah­ko v skla­du z zakon­ski­mi pred­pi­si obde­lu­je­jo oseb­ne podat­ke, da v svo­jih notra­njih aktih dolo­či­jo pos­top­ke in ukre­pe za zava­ro­va­nje oseb­nih podat­kov. V notra­njih aktih se torej ne ure­ja var­stvo podat­kov, temveč nji­ho­vo zava­ro­va­nje v smis­lu dolo­či­tve orga­ni­za­cij­skih in ustrez­nih logič­no teh­nič­nih pos­top­kov in ukre­pov. Prim: Keček, Zden­ka (1998). Prav­ni vidi­ki upo­ra­be raču­nal­ni­ka v arhi­vih. V: P. P. Kla­sinc… et al (Ur.), Sodob­ni arhivi’98, XX. Posve­to­va­nje o stro­kov­nih in teh­nič­nih vpra­ša­njih v arhi­vih: refe­ra­ti s posve­to­va­nja v Raden­cih ( str. 156–167). Mari­bor: Pokra­jin­ski arhiv. [↩]
  3. Pri­mer­jaj Duchein,Michel (1994). Legal Pro­blems of Public Access to Arc­hi­ves. V P. P. Kla­sinc… et al (Ur.), Atlan­ti 4 (str. 62 – 67). Mari­bor: Med­na­rod­ni inšti­tut arhiv­skih zna­nos­ti. [↩]
  4. Duc­he­in v svo­jem delu (para­graf 2.5.2) nava­ja kot zaseb­ne zade­ve: civil­ni sta­tus (roj­stvo, poro­ka, loči­tev, smrt); zdra­vje; dav­ki; kazen­ske in kri­mi­nal­ne zah­te­ve; stro­kov­na dejav­nost; poli­tič­na, filo­zof­ska in reli­gi­oz­na opre­de­li­tev; osnov­ni sta­tis­tič­ni podat­ki; čast; poli­cij­ski zapis­ni­ki; zaup­ni podat­ki. [↩]
  5. Prim: Semlič-Rajh, Zden­ka (1998). Dos­top do arhiv­ske­ga gra­di­va – Evrop­ska sce­na. V P. P. Kla­sinc… et al (Ur.), Sodob­ni arhivi’98, XX. Posve­to­va­nje o stro­kov­nih in teh­nič­nih vpra­ša­njih v arhi­vih: refe­ra­ti s posve­to­va­nja v Raden­cih ( str. 172). Mari­bor: Pokra­jin­ski arhiv. [↩]
  6. Beri: zaup­no jav­no gra­di­vo. [↩]
  7. ZVDAGA, člen 67. [↩]
  8. Zakon je sto­pil v velja­vo 22. mar­ca 2003. [↩]
  9. Beri: zaup­no jav­no gra­di­vo. [↩]
  10. Glej ZAGA, člen 41. [↩]
  11. Glej ZAGA, člen 42. Rok je mož­no skraj­ša­ti, če je upo­ra­ba jav­ne­ga gra­di­va nuj­no potreb­na za dose­go pre­dvi­de­ne­ga znans­tve­ne­ga cilja in če jav­ni inte­re­si prev­la­du­je­jo nad inte­re­si, ki jih je potreb­no varo­va­ti. [↩]
  12. Glej ZAGA, člen 43. [↩]
  13. Glej ZAGA, člen 65. [↩]
  14. Glej ZAGA, člen 66. [↩]
  15. Glej ZAGA, člen 67. [↩]
  16. Prvi odsta­vek 38. čle­na ZAGA dolo­ča, da se jav­no arhiv­sko gra­di­vo v arhi­vih lah­ko upo­rab­lja v znans­tve­no-razi­sko­val­ne, kul­tur­ne in publi­cis­tič­ne name­ne, za pred­sta­vi­tev arhiv­ske­ga gra­di­va in za izo­bra­že­va­nje. Prav­ne in fizič­ne ose­be pa lah­ko poleg teh name­nov upo­rab­lja­jo jav­no arhiv­sko gra­di­vo, če izka­že­jo prav­ni inte­res. [↩]
  17. Prvi odsta­vek 40. čle­na ZAGA dolo­ča, da se jav­no arhiv­sko gra­di­vo upo­rab­lja v dovo­lje­ne name­ne na pod­la­gi pri­ja­ve upo­ra­be upra­vi­čen­ca arhi­vu. [↩]
  18. Glej ZVOP, člen 6. [↩]
  19. Upo­šte­va­ni so upo­rab­ni­ki, evi­den­ti­ra­ni v evi­den­č­nem lis­tu upo­ra­be gra­di­va, ki pa so v enem letu lah­ko opra­vi­li več obi­skov v arhi­vu. [↩]
  20. Upo­šte­va­ni so vsi obi­ski upo­rab­ni­kov arhiv­ske­ga in knjiž­nič­ne­ga gra­di­va, kar pome­ni, da je posa­mez­ni upo­rab­nik opra­vil več obi­skov na mesec. [↩]