Kako pisati znanstvene članke?

0 Flares Twitter 0 Facebook 0 Google+ 0 Email -- 0 Flares ×

Zbog aktu­al­nos­ti tema­ti­ke, u cije­los­ti pre­no­si­mo čla­nak kole­gi­ce Ane Sla­vec.


ADP Blog, Ana Sla­vec

Tipič­no znans­tve­ni čla­nak sli­je­di struk­tu­ru IMRAD (Intro­duc­ti­on, Met­hod, Resul­ts, and Dis­cu­ssi­on), to je Uvod, Meto­da, Rezul­ta­ti in Disku­si­ja. Osim toga su bit­ni ele­men­ti još i nas­lov (Title) i abs­trakt (Abs­tract).”

V apri­lu 2017 je na FDV pote­ka­la  delav­ni­ca za pisa­nje znans­tve­nih član­kov, ki jo je vodi­la prof. dr. Sandra Torres z Uni­ver­ze v Upp­sa­li na Šved­skem. Name­nje­na je bila dok­tor­skim štu­den­tom, ven­dar smo se je zara­di pros­tih mest ude­le­ži­li tudi dru­gi razi­sko­val­ci na začet­ku kari­ere. Ker menim, da so vse­bi­ne na delav­ni­ci izjem­no koris­t­ne tako za tis­te, ki se prvič lote­va­jo pri­pra­ve znans­tve­ne­ga član­ka, kot tudi tis­te, ki ima­mo s tem že nekaj izku­šenj, sem se odlo­či­la pov­ze­ti bis­tve­ne toč­ke in jih deli­ti z upo­rab­ni­ki  ADP.

V prvem delu delav­ni­ce je bil pred­stav­ljen način delo­va­nja znans­tve­nih revij, pre­da­va­te­lji­ca pa je tudi raz­lo­ži­la pomen bibli­ograf­skih baz, fak­to­rjev vpli­va in indek­sov citi­ra­nja. Sama sem se ude­le­ži­la le dru­ge­ga dela delav­ni­ce, kjer je bil pouda­rek na struk­tu­ri­ra­nju član­kov in so bile izpos­tav­lje­ne pogos­te napa­ke avto­rjev.

V sploš­nem je ena izmed glav­nih težav, da razi­sko­val­ci znans­tve­ne član­ke piše­jo na enak način, kot bi pisa­li pogla­vje v knji­gi, kjer pa gre za drug namen bese­di­la, saj so razi­sko­val­ci povab­lje­ni, da pris­pe­va­jo. Knji­ge so name­nje­ne razi­sko­val­cem s šir­še­ga podro­čja, med­tem ko so bral­ci revij razi­sko­val­ci z ožje­ga podro­čja. Namen znans­tve­ne­ga član­ka je namreč nas­lo­vi­ti vrze­li v zna­nju.

Tipič­no znans­tve­ni čla­nek sle­di struk­tu­ri IMRAD (Intro­duc­ti­on, Met­hod, Resul­ts, and Dis­cu­ssi­on), to je Uvod, Meto­da, Rezul­ta­ti in Disku­si­ja. Poleg tega sta bis­tve­na ele­men­ta še nas­lov (Title) in pov­ze­tek (Abs­tract). Za vsa­ke­ga od ele­men­tov znans­tve­ne­ga član­ka je pre­da­va­te­lji­ca poda­la pred­log nje­go­ve struk­tu­re:

  • Nas­lov član­ka naj bo čim kraj­ši in brez odveč­nih besed. Dovolj infor­ma­ti­ven, a ne pre­ozek. Spo­ro­či­ti mora, kaj je glav­ni pris­pe­vek član­ka in pri tem ustva­ri­ti pra­va pri­ča­ko­va­nja. Pri tem se je v nas­lo­vu pri­po­roč­lji­vo izog­ni­ti nava­ja­nju držav in dru­gih geograf­skih enot, tudi v pri­me­ru, ko gre za štu­di­je pri­me­ra.
  • Pov­ze­tek član­ka zač­ne­mo tako, da spo­ro­či­mo , kaj ja vrzel v zna­nju, nato pa eks­pli­cit­no ube­se­di­mo cilj član­ka. Poleg tega naj pov­ze­tek že nudi vpo­gled v upo­rab­lje­ne podat­ke ter nave­de glav­ne ugo­to­vi­tve. Skrat­ka, pos­kr­be­ti je tre­ba za pove­za­vo med vsa­kim pogla­vjem v član­ku in toč­ko v pov­zet­ku.
  • Uvod mora vzbu­di­ti zani­ma­nje bral­ca, in sicer je tre­ba jas­no naves­ti temo ter pona­zo­ri­ti nara­vo in namen razi­sko­val­ne­ga vpra­ša­nja. V znans­tve­nih član­kih se je pri­po­roč­lji­vo izog­ni­ti obi­čaj­ne­mu opi­su kaza­la vse­bi­ne, kot ga ima­jo knji­ge in razi­sko­val­na poro­či­la. Uvod je eden izmed naj­po­mem­b­nej­ših delov član­ka in ga je pri­po­roč­lji­vo napi­sa­ti šele pro­ti kon­cu, pred ali po pisa­nju zaključ­ka.
  • Pre­gled lite­ra­tu­re je nepo­sred­no pove­zan z razi­sko­val­nim vpra­ša­njem. Pre­da­va­te­lji­ca pri­po­ro­ča, da je to prvi del član­ka, ki ga napi­še­mo. Naj ne bo napi­san naiv­no, ampak infor­ma­tiv­no in v kri­tič­nem tonu. Posa­mez­ni odstav­ki naj zaja­me­jo bis­tvo pre­tek­lih razi­skav. Upo­ra­bi­ti je tre­ba vse rele­vant­ne vire, ven­dar ni pri­po­roč­lji­vo pre­ti­ra­va­ti s šte­vi­lom navedb zno­traj iste­ga okle­pa­ja – vsa­ka naved­ba naj bo tam z name­nom. Hkra­ti pa se pri­po­ro­ča, da ima vsak odsta­vek več kot le eno naved­bo. Opti­mal­no je torej, da so dve ali tri. Pre­gled lite­ra­tu­re se zaklju­či z jas­no for­mu­li­ra­no vrze­ljo v zna­nju.
  • Teore­tič­ni okvir potre­bu­je­mo le v pri­me­ru, da bo upo­rab­ljen za inter­pre­ta­ci­jo rezul­ta­tov smi­sel­no naj bo pove­zan z razi­sko­val­nim vpra­ša­njem.
  • Meto­de vklju­ču­je­jo opis meto­do­lo­gi­je in ute­me­lji­tev, zakaj je bila izbra­na; opis upo­rab­lje­nih podat­kov, tj. kako so bili podat­ki zbra­ni in kaj obse­ga­jo; opis, kako so bili podat­ki ana­li­zi­ra­ni ter kak­š­ni sta veljav­nost in zane­s­lji­vost meri­tev ozi­ro­ma kako sta bili zago­tov­lje­ni kre­di­bil­nost in pre­no­s­lji­vost rezul­ta­tov, če gre za kva­li­ta­tiv­ne razi­ska­ve. Pri opi­su metod naj bo razi­sko­va­lec skro­men, ven­dar na avto­ri­ta­ren način. Pisa­nja tega dela član­ka se je tre­ba loti­ti po pisa­nju rezul­ta­tov, a pred zaključ­ki.
  • Rezul­ta­ti pove­že­jo vsak rezul­tat s pre­tek­li­mi razi­ska­va­mi. Pred­stav­lje­ni so glav­ni rezul­ta­ti, vsak posa­mič­no, pri čemer naj vsak rezul­tat sprem­lja tudi nek zaklju­ček. Pre­da­va­te­lji­ca je pri­po­ro­či­la, da je to dru­gi del član­ka, ki se ga loti­mo pisa­ti, takoj po pre­gle­du lite­ra­tu­re.
  • Zaklju­ček nas­lav­lja vpra­ša­nja pos­tav­lje­na v uvo­du in razi­sko­val­ni pro­blem. Razi­sko­va­lec raz­prav­lja o rezul­ta­tih in jih umeš­ča v obs­to­je­če zna­nje . Kon­ča se z raz­pra­vo o pos­le­di­cah. Na kon­cu je pri­po­roč­lji­vo pos­ta­vi­ti tudi nova razi­sko­val­na vpra­ša­nja. Pisa­nja zaključ­ka se je pri­po­roč­lji­vo loti­ti po pre­gle­du literature,rezultatih in meto­dah, ven­dar pred uvo­dom.

Poleg tega je bilo poda­nih še nekaj sploš­nih napot­kov gle­de pisa­nja. Upo­šte­va naj se nače­lo en odsta­vek – ena ide­ja. Pre­ho­di med odstav­ki naj bodo glad­ki. Bolje je pove­da­ti veli­ko o ožji temi,ko malo o šir­ši temi.

Pred pisa­njem je pri­po­roč­lji­vo pri­pra­vi­ti osnu­tek, v kate­rem odgo­vo­ri­mo na vpra­ša­nja, kaj je tema član­ka, kdo ga bo potre­bo­val in s kak­š­nim name­nom, kaj so ključ­ni rezul­ta­ti in kaj je glav­ni pris­pe­vek. Na tej pod­la­gi pri­pra­vi­mo osnu­tek vse­bin,  ki bodo bral­ca pri­pe­lja­le od začet­ka do kon­ca zgod­be. Za vsa­ko od teh točk pri­pra­vi­mo ključ­ne bese­de ter se nato poigra­va­mo z raz­lič­ni­mi kom­bi­na­ci­ja­mi, vse dok­ler ne naj­de­mo opti­mal­ne­ga vrst­ne­ga reda. V tem vrst­nem redu pri­pra­vi­mo tudi lite­ra­tu­ro in vire, ki jih bomo upo­ra­bi­li.

izvor­ni link: http://www.adp.fdv.uni-lj.si/blog/2017/blog/kako-pisati-znanstvene-clanke/#ixzz4ed3L7MFF