Mar ni kulturna dediščina tista svetinja, s katero se ne bi smeli igrati pod nobenim pogojem?

Pre­no­si­mo u cije­los­ti obja­vu za medi­je Zgo­do­vin­skog arhi­va Ljub­lja­na:

Zgo­do­vin­ski arhiv Ljub­lja­na po 122 letih pri­si­ljen zapus­ti­ti pros­to­re v cen­tru Ljub­lja­ne

Zgo­do­vin­ski arhiv Ljub­lja­na obveš­ča slo­ven­sko jav­nost, da mora do juni­ja 2020 zapus­ti­ti svo­je pos­lov­ne pros­to­re v ljub­ljan­ski mes­t­ni hiši (Mes­t­ni trg 27) in v sosed­nji stav­bi (Ciril-Meto­dov trg 21). Ome­nje­ni pros­to­ri so v las­ti Mes­t­ne obči­ne Ljub­lja­na, ki je Zgo­do­vin­ske­mu arhi­vu Ljub­lja­na letos odpo­ve­da­la naj­em­no pogod­bo za upo­ra­bo teh pros­to­rov, ki je bila skle­nje­na za nedo­lo­čen čas. Zgo­do­vin­ski arhiv Ljub­lja­na nima dru­gih pri­mer­nih pros­to­rov, v kate­re bi se lah­ko pre­se­lil z vsem arhiv­skim gra­di­vom ter zapos­le­ni­mi. Zara­di odpo­ve­di naj­em­ne pogod­be se je zna­šel v polo­ža­ju, ki res­no ogro­ža arhiv­sko jav­no služ­bo ter arhiv­sko kul­tur­no dediš­či­no. Tre­nut­na situ­aci­ja nas sili v hitro iska­nje začas­nih in zasil­nih reši­tev, kar lah­ko pome­ni tudi seli­tev v nepri­mer­ne pros­to­re.

Seli­tev v nepri­mer­ne pros­to­re bo ime­la naj­manj šti­ri škod­lji­ve pos­le­di­ce:

ogro­zi­la bo arhiv­sko gra­di­vo in ga izpos­ta­vi­la uni­če­nju ali izgu­bi;
velik del gra­di­va bo med seli­tvi­jo, ki bo tra­ja­la naj­manj 3–4 mese­ce, popol­no­ma nedos­to­pen tako za uprav­ne stran­ke (kopi­je grad­be­ne doku­men­ta­ci­je, šol­skih spri­če­val ipd.) kot tudi za razi­sko­val­ne stran­ke;
bis­tve­no bo pos­lab­ša­la pogo­je dela zapos­le­nih v arhi­vu;
pov­z­ro­či­la bo izjem­no viso­ke finan­č­ne stro­ške.
Zgo­do­vin­ski arhiv Ljub­lja­na je jav­ni zavod, kate­re­ga usta­no­vi­te­lji­ca je Repu­bli­ka Slo­ve­ni­ja. Je naj­ve­čji slo­ven­ski regi­onal­ni arhiv, ki delu­je na obmo­čju 20-ih uprav­nih enot, kjer živi polo­vi­ca pre­bi­val­s­tva v drža­vi. V pros­to­rih ljub­ljan­ske mes­t­ne hiše je kot mes­t­ni arhiv začel delo­va­ti leta 1898 in je lani praz­no­val 120. oblet­ni­co svo­je­ga delo­va­nja. Čeprav pros­to­ri v cen­tru Ljub­lja­ne niso v skla­du s stro­gi­mi med­na­rod­ni­mi stan­dar­di za var­stvo arhiv­ske­ga gra­di­va, jih je arhiv v vseh teh letih ven­dar­le uspel adap­ti­ra­li do te mere, da lah­ko oprav­lja jav­no arhiv­sko služ­bo. Na tej loka­ci­ji ima depoj­ske pros­to­re v veli­kos­ti 970 m2 z oko­li 3000 teko­čih metrov arhiv­ske­ga gra­di­va ter pisar­ni­ške in jav­ne pros­to­re na 414 m2, v kate­rih dela 24 usluž­ben­cev arhi­va. Zara­di pomanj­ka­nja pros­to­ra za red­no prev­ze­ma­nje in hram­bo gra­di­va ima arhiv v Ljub­lja­ni v naj­e­mu tudi dva dis­lo­ci­ra­na depo­ja (Poljan­ska ces­ta, Šmar­tin­ska ces­ta). Arhiv je svo­je­ga usta­no­vi­te­lja v zad­njih dese­tle­tjih red­no opo­zar­jal na potre­bo po celo­vi­ti reši­tvi pros­tor­ske pro­ble­ma­ti­ke bodi­si z novo­grad­njo bodi­si s kva­li­tet­no adap­ta­ci­jo ustrez­nih pros­to­rov, ven­dar žal neus­peš­no.

Nepri­ča­ko­va­na odpo­ved naj­em­ne pogod­be s stra­ni MOL ni pro­ble­ma­tič­na le zara­di tega, ker pos­tav­lja pod vpra­šaj var­no hram­bo arhiv­ske­ga gra­di­va, ki je z zako­nom varo­va­no kot kul­tur­ni spo­me­nik. Zgo­do­vin­ski arhiv Ljub­lja­na je nas­tal iz ljub­ljan­ske­ga mes­t­ne­ga arhi­va in je tes­no pove­zan z zgo­do­vi­no Ljub­lja­ne. Hra­ni tudi naj­ve­čje arhiv­ske dra­go­ti­ne, ki pred­stav­lja­jo sam temelj zgo­do­vin­ske iden­ti­te­te Ljub­lja­ne. Sem spa­da­jo dra­go­ce­ne lis­ti­ne od 14. sto­le­tja dalje, zapis­ni­ki sej mes­t­ne­ga sve­ta Ljub­lja­ne (1521–1786) in še mno­go dru­ge­ga. Arhiv poleg tega prev­ze­ma gra­di­vo MOL in skr­bi za vse občin­ske jav­ne zavo­de, saj obči­na nima las­t­ne­ga arhi­va za hram­bo arhiv­ske­ga gra­di­va, ki bi ga po arhiv­skem zako­nu lah­ko usta­no­vi­la. Iz vseh ome­nje­nih raz­lo­gov je še toli­ko tež­je razu­me­ti, zakaj je arhiv v situ­aci­ji, ko dejan­sko nima kam iti, pri­si­ljen v izpraz­ni­tev ome­nje­nih pros­to­rov. Mar ni kul­tur­na dediš­či­na tis­ta sve­ti­nja, s kate­ro se ne bi sme­li igra­ti pod nobe­nim pogo­jem?

Zgo­do­vin­ski arhiv Ljub­lja­na zato pozi­va MOL in Minis­tr­stvo za kul­tu­ro RS, da nemu­do­ma sto­pi­ta sku­paj in pre­pre­či­ta črn sce­na­rij pri­sil­ne izse­li­tve v nepri­mer­ne pros­to­re ter na ta način zaš­či­ti­ta nepre­cen­lji­vo arhiv­sko dediš­či­no.

Minis­tr­stvo za kul­tu­ro naj nato, tudi v sode­lo­va­nju z MOL, pris­to­pi k aktiv­ne­mu in pri­ori­tet­ne­mu reše­va­nju pros­tor­ske pro­ble­ma­ti­ke Zgo­do­vin­ske­ga arhi­va Ljub­lja­na.

V Ljub­lja­ni, 28. 11. 2019

Mag. Mitja Sadek, direk­tor