Zaključci 28. savjetovanja ADS u Portorožu, 5. i 6. listopada 2017.

Tema: ČLOVEŠKI VIRI V ARHIVIH IN NOVI IZZIVI V ZVEZI Z E-GRADIVOM

Pri izbo­ru teme zbo­ro­va­nja smo izha­ja­li iz dej­stva, da zara­di teh­no­lo­ške­ga razvo­ja nas­ta­ja vse več doku­men­tar­ne­ga in arhiv­ske­ga gra­di­va elek­tron­ski obli­ki, ki zah­te­va pose­ben pris­top tako gle­de hram­be kot gle­de upo­ra­be. Gle­de na to se pos­tav­lja vpra­ša­nje kate­ri pok­lic­ni pro­fi­li bodo v pri­hod­nje, ko bo elek­tron­sko gra­di­vo prev­la­do­va­lo, naj­pri­mer­nej­ši za delo v arhi­vih. Cilj posve­ta je bil teme­ljit raz­mis­lek o tem vpra­ša­nju, izme­nja­va izku­šenj in  pri­mer­ja­va s sta­njem v dru­gih drža­vah, kar naj bi pri­pe­lja­lo do čim bolj­ših reši­tev za pri­hod­nost. Tema je bila raz­de­lje­na na dva dela. V prvem delu so refe­ren­ti pred­sta­vi­li današ­nje sta­nje člo­ve­ških virov v arhi­vih doma in v tuji­ni ter poda­li  pre­dvi­de­va­nja za pri­hod­nost. V dru­gem delu pa so z vidi­ka člo­ve­ških virov spre­go­vo­ri­li o dose­da­njih izkuš­njah z digi­ta­li­za­ci­jo gra­di­va ter prev­ze­ma­njem elek­tron­ske­ga arhiv­ske­ga gra­di­va.  Dru­gi dan je pote­ka­la tudi okro­gla miza, na kate­ri so raz­prav­lja­li o aktu­al­nih vpra­ša­njih arhiv­ske stro­ke, zlas­ti v pove­za­vi z zako­no­da­jo, spre­je­to v zad­njem obdo­bju: o ponov­ni upo­ra­bi infor­ma­cij jav­ne­ga zna­ča­ja, o var­stvu oseb­nih podat­kov pri daja­nju arhiv­ske­ga gra­di­va v upo­ra­bo, o Pra­vil­ni­ku o stro­kov­ni uspo­sob­lje­nos­ti za delo z doku­men­tar­nim gra­di­vom ter Zako­nu o arhiv­skem gra­di­vu, ki vse­bu­je oseb­ne podat­ke o zdrav­lje­nju paci­en­ta.

SKLEPI IN UGOTOVITVE:

1. Gle­de člo­ve­ških virov

pok­lic­na struk­tu­ra člo­ve­ških virov je danes podob­na v vseh slo­ven­skih arhi­vih in slič­na tudi sta­nju v neka­te­rih sosed­njih drža­vah. Na delov­nem mes­tu arhi­vist prev­la­du­je­jo zgo­do­vi­nar­ji ozi­ro­ma druž­bos­lov­ci, sko­raj v vseh arhi­vih pa čuti­jo potre­bo po zapos­li­tvi infor­ma­ti­kov ozi­ro­ma raču­nal­ni­ča­rjev;
– kadrov­ska zased­ba v arhi­vih je pre­šib­ka, vod­stva arhi­vov si zato pri­za­de­va­jo za pove­ča­nje ali vsaj ohra­ni­tev seda­nje­ga šte­vi­la zapos­le­nih. Gle­de pok­lic­ne struk­tu­re zapos­le­nih veči­na arhi­vov tudi za pri­hod­nost ne načr­tu­je večjih spre­memb. V veči­ni arhi­vov name­ra­va­jo tudi v pri­hod­nje na delov­na mes­ta arhi­vis­tov zapos­lo­va­ti zgo­do­vi­na­rje ali delav­ce sorod­nih pok­li­cev, vsi pa želi­jo le-tem doda­ti infor­ma­ti­ke in raču­nal­ni­ča­rje ozi­ro­ma pove­ča­ti nji­ho­vo šte­vi­lo (v neka­te­rih arhi­vih infor­ma­ti­kov ozi­ro­ma raču­nal­ni­ča­rjev sploh še nima­jo). Izra­že­na je bila tudi želja po kom­bi­ni­ra­nem delov­nem mes­tu arhi­vist-infor­ma­tik, pred­la­gan je bil celo kom­ple­men­tar­ni štu­dij na Filo­zof­ski fakul­te­ti in Fakul­te­ti za raču­nal­niš­tvo;
kadri v slo­ven­skih arhi­vih niso ena­ko­mer­no razpo­re­je­ni po posa­mez­nih arhi­vih, kar je dediš­či­na pre­tek­los­ti (arhi­ve so usta­nav­lja­le obči­ne, ki so zapos­lo­va­le raz­lič­no šte­vi­lo delav­cev, gle­de na raz­me­re na svo­jih obmo­čjih). Gle­de na to, da urad­nih nor­ma­ti­vov za šte­vi­lo posa­mez­nih delov­nih mest v arhi­vih ni, je bil spre­jet sklep naj direk­tor­ji zač­ne­jo s pri­pra­vo kri­te­ri­jev ozi­ro­ma nor­ma­ti­vov za kadrov­sko zased­bo v arhi­vih;
ne gle­de na pok­lic­no izo­braz­bo, ki jo ima­jo posa­mez­ni arhi­vis­ti, vsi čuti­jo potre­bo po pri­do­bi­va­nju dodat­nih znanj. Pred­la­ga­jo pre­dv­sem izo­bra­že­va­nja v okvi­ru jav­ne arhiv­ske mre­že. Spre­jet je bil pred­log naj bi arhiv­ski svet ali kate­ri dru­gi organ pri­pra­vil pro­gram nefor­mal­nih izo­bra­že­vanj za že zapos­le­ne arhiv­ske delav­ce, ki dela­jo z elek­tron­skim arhiv­skim gra­di­vom;
zara­di šib­ke kadrov­ske zased­be v arhi­vih je nuj­no med­se­boj­no sode­lo­va­nje in izme­nja­va­nje izku­šenj tako med zapos­le­ni­mi  zno­traj ene­ga arhi­va kot med raz­lič­ni­mi arhi­vi.  Arhi­vi naj bi si po potre­bi »poso­ja­li« posa­mez­ne stro­kov­nja­ke – arhi­vis­te »spe­ci­alis­te« za dolo­če­na opra­vi­la;
– pok­lic arhi­vist še ved­no nima mes­ta v Stan­dard­ni kla­si­fi­ka­ci­ji pok­li­cev v Repu­bli­ki Slo­ve­ni­ji, ki se vodi pri Sta­tis­tič­nem ura­du Repu­bli­ke Slo­ve­ni­je. Dela, ki jih oprav­lja arhi­vist so tam nave­de­na pod des­krip­to­rjem arhi­var­ji in kon­ser­va­tor­ji (koda 2621). Gle­de na to je bil spre­jet sklep naj se pos­kr­bi za odpra­vo te napa­ke ozi­ro­ma uve­lja­vi­tev spre­mem­be, za kar se zadol­ži­ta Zden­ka Semlič Rajh iz Pokra­jin­ske­ga arhi­va Mari­bor in Bojan Cvel­far iz Arhi­va RS. Nju­na nalo­ga je pro­uči­ti zade­vo in sto­ri­ti vse potreb­no, da se pok­lic arhi­vist vne­se v Stan­dard­no kla­si­fi­ka­ci­jo pok­li­cev v Repu­bli­ki Slo­ve­ni­ji.

2. Gle­de prev­ze­ma­nja elek­tron­ske­ga gra­di­va

– dose­da­nje izkuš­nje pri prev­ze­ma­nju e-gra­di­va so poka­za­le, da jav­ni arhi­vi še nismo v sta­nju prev­ze­ma­ti take­ga gra­di­va. Tre­nut­no še nima­mo ustrez­ne teh­no­lo­ške opre­me, niti dovolj ustrez­nih kadrov, ki bi sode­lo­va­li pri prev­ze­ma­nju e-gra­di­va;
izra­že­na je bila potre­ba po obli­ko­va­nju sku­pi­ne teh­nič­nih stro­kov­nja­kov pri Arhi­vu RS ( podob­no kot je orga­ni­zi­ran film­ski arhiv), ki bi nudi­li stro­kov­no pomoč pri prev­ze­ma­nju e-gra­di­va tudi arhi­vis­tom v dru­gih arhi­vih;
dok­ler ne bo v pol­nos­ti zaži­vel e-arhiv, je nuj­no pos­kr­be­ti vsaj za inter­vent­ne prev­ze­me e- gra­di­va.

3. Gle­de ponov­ne upo­ra­be infor­ma­cij jav­ne­ga zna­ča­ja

poda­na je bila podrob­na raz­la­ga obvez­nos­ti, ki jih arhi­vom nala­ga zako­no­da­ja o dos­to­pu do infor­ma­cij jav­ne­ga zna­ča­ja (ZDIJZ-E) in dana pojas­ni­la kako jo izva­ja­ti. Zakon o dos­to­pu do infor­ma­cij jav­ne­ga zna­ča­ja se upo­rab­lja od 8. 5. 2016, gre pa za izva­ja­nje ustrez­ne direk­ti­ve Evrop­ske uni­je;
pri­po­ro­če­no je bilo naj arhi­vi spre­je­ma­jo zah­te­ve strank za ponov­no upo­ra­bo infor­ma­cij jav­ne­ga zna­ča­ja na pod­la­gi obra­zca, v kate­rem stran­ka natan­č­no nave­de kate­ro infor­ma­ci­jo želi  (vzo­rec obra­zca Arhi­va RS je na nji­ho­vi splet­ni stra­ni) in vse dru­ge podat­ke, potreb­ne za reši­tev zah­tev­ka ozi­ro­ma izda­jo ustrez­ne odloč­be. Pro­si­lec sicer lah­ko zah­te­va dos­top do infor­ma­cij jav­ne­ga zna­ča­ja tudi ust­no (nefor­mal­no), a mu v takem pri­me­ru Zakon o dos­to­pu do infor­ma­cij jav­ne­ga zna­ča­ja ne zago­tav­lja prav­ne­ga var­stva.

4. Gle­de Pra­vil­ni­ka o stro­kov­ni uspo­sob­lje­nos­ti za delo z doku­men­tar­nim gra­di­vom

– poda­na je bila podrob­na raz­la­ga posa­mez­nih čle­nov Pra­vil­ni­ka o stro­kov­ni uspo­sob­lje­nos­ti za delo z doku­men­tar­nim gra­di­vom, ki je sto­pil v velja­vo novem­bra 2016;
spre­je­ta je bila pobu­da za uved­bo enot­ne evi­den­ce o obnav­lja­nju zna­nja in  pri­do­bi­va­nju  dodat­nih znanj usluž­ben­cev jav­no­prav­nih oseb, ki uprav­lja­jo z doku­men­tar­nim gra­di­vom. Za izved­bo pos­kr­bi Bojan Cvel­far, direk­tor Arhi­va RS;
spre­je­ta je bila pobu­da, da se Zavo­du za zapos­lo­va­nje Repu­bli­ke Slo­ve­ni­je pred­la­ga naj bi bre­zpo­sel­nim omo­go­čil izo­bra­že­va­nje po ome­nje­nem pra­vil­ni­ku, s čimer bi bili sled­nji bolj kon­ku­ren­č­ni na trgu dela. Izkuš­nje namreč kaže­jo, da se posa­mez­ni iskal­ci zapos­li­tve pri­jav­lja­jo k izo­bra­že­va­nju kot fizič­ne ose­be, ker je že v razpi­sih za dolo­če­na delov­na mes­ta eden od pogo­jev tudi oprav­ljen pre­izkus stro­kov­ne uspo­sob­lje­nos­ti za delo z doku­men­tar­nim gra­di­vom. Ome­nje­no pobu­do naj Zavo­du za zapos­lo­va­nje RS pred­sta­vi Arhiv RS;

5. Gle­de Zako­na o arhiv­skem gra­di­vu, ki vse­bu­je oseb­ne podat­ke o zdrav­lje­nju paci­en­ta (ZAGOPP)

– poda­na je bila raz­la­ga posa­mez­nih čle­nov Zako­na o arhiv­skem gra­di­vu, ki vse­bu­je oseb­ne podat­ke o zdrav­lje­nju paci­en­ta in je sto­pil v velja­vo konec decem­bra 2016. Ome­nje­ni zakon pri­na­ša veli­ke ome­ji­tve pri daja­nju arhiv­ske­ga gra­di­va v upo­ra­bo.

6. Gle­de Zako­na o var­stvu doku­men­tar­ne­ga in arhiv­ske­ga gra­di­va ter arhi­vih

dana je bila pobu­da naj se ob prvem nas­led­njem spre­mi­nja­nju arhiv­ske­ga zako­na pred­la­ga podalj­ša­nje roka za izro­či­tev arhiv­ske­ga gra­di­va arhi­vu (danes je rok za izro­ča­nje 30 let po nas­tan­ku doku­men­ta). Vse več je namreč arhiv­ske­ga gra­di­va, ki ima dol­ge roke nedos­top­nos­ti, zato je bolje, da osta­ne dalj časa pri ustvar­jal­cu.

Komi­si­ja za zaključ­ke:
Nada Čibej
Alek­san­dra Pav­šič Milost
Zden­ka Semlič Rajh

Por­to­rož, 6. 10. 2017