Vpisniki in imeniki so osnovne evidence, katere moramo skrbniki fondov dobro poznati. Poleg osnovne oznake posameznega vpisnika moramo biti seznanjeni tudi z njegovo vsebino, saj lahko le na tak način pridemo hitro do različnih podatkov. Po drugi svetovni vojni so pravosodni organi pogosto menjali sistem označevanja posameznih zvrsti gradiva, ravno tako se je spreminjala tudi sama razvrstitev sodnih spisov. Poleg uradno objavljene
zakonodaje so se v različnih obdobjih pojavljale tudi začasne rešitve sistema odlaganja spisov, ki niso bile uradno objavljene, so pa nepogrešljiv pripomoček vsakemu arhivistu.
Uvod
V prispevku, objavljenem v Arhivih v letu 2012 , sem predstavila tabelarni pregled sodnih oznak od ustanovitve okrajnih sodišč sredi 19. stoletja do danes. Pri delu se je pokazala potreba, da smo vsi, ki imamo opravka s sodnim gradivom, seznanjeni ne le z samo oznako spisa, temveč tudi z vsebino posameznih vpisnikov. Pred drugo svetovno vojno se je sodni red spremenil samo enkrat, po drugi svetovni vojni pa je bilo sprememb več, kot je bilo navedeno že v omenjenem prispevku. Pri urejanju sodne uprave posameznih sodišč smo arhivisti dobili v fondih več predpisov sodnega poslovanja ali sezname zvrsti in vsebine vpisnikov. Zato na tem mestu poskušam predstaviti vse znane, uradno objavljene ali neobjavljene predpise, ki so določali zvrsti in vsebino evidenc okrajnim, okrožnim ter kasneje še višjim sodiščem. Kjer so predpisi zajemali tudi arhiviranje in roke hrambe, sem oboje dodala, saj nam marsikdaj pojasnijo, zakaj določen del sodnega gradiva manjka.
Vpisnike in imenike vodi sodna pisarna. Ta za posamezne vrste postopkov vodi praviloma en vpisnik, ne glede na to, koliko sodnikov oziroma senatov sodi k temu sodnem oddelku. Tako vodijo na sodišču samo en kazenski vpisnik, samo en pravdni vpisnik ipd.. Sodišča, ki obravnavajo veliko število istovrstnih zadev iste pravne panoge, lahko vodijo za te poseben vpisnik npr. za razvezne zadeve, ki štejejo med pravdne zadeve, poseben pravdni vpisnik z navedbo, da gre za razvezne zadeve ( vpisnik P razveze). Dovoljenje za vodenje takega vpisnika lahko da samo državni sekretariat, kolikor ni bil predviden poseben vpisnik že s sodnim poslovnikom.
Ta lahko v izjemnih primerih določa, da lahko večja okrajna sodišča za zadeve pravne pomoči oziroma za sestavljanje listin, ki so se sicer lahko vpisovala v vpisnik razno ®, vodijo posebna vpisnika Pom in vpisnik Ri. Kadar vodja vpisnika zaradi velikega pripada zadev ne zmore dela sam, lahko sodišča izjemoma zaprosijo, da mu dovolijo voditi za zadeve iste vrste postopka več vpisnikov, npr. več vpisnikov K ali P. V takem primeru morajo biti vpisniki za zadeve iste vrste označeni z rimskimi številkami. Morajo tudi določiti ključ, po katerem se bodo zadeve vpisovale v posamezne vpisnike iste vrste in ga v prošnji tudi navesti.
Vpisniki in pomožne knjige se vodijo kronološko. Vsaka zadeva se vodil v ustreznem vpisniku pod isto zaporedno številko, dokler ni odčrtana. Kadar je postopek začelo več oseb ali je bil postopek naperjen zoper več oseb, zadevo vpišejo v ustrezni vpisnik pod eno zaporedno številko, pred imenom strank pa postaviti male črke abecede za tožnike oziroma tožilce, arabske številke pa za tožence oziroma obdolžence.
ZAČASNA NAVODILA ZA POSLOVANJE NARODNIH SODIŠČ
Začasna navodila za poslovanje narodnih sodišč je izdalo predsedstvo SNOS, odsek za sodstvo na položaju dne 8.9. 1944. Navodila so bila kratka, saj so vsebovala samo enaindvajset členov. Predpisane so bile samo osnove, po katerih naj bi delovala narodna sodišča. Poleg orisa poslovanja so bili našteti tudi vpisniki, ki naj bi jih vodila narodna sodišča. V njihovo vsebino navodilo ni posegalo. Narodna sodišča so vodila kazenske, civilne in nepravdne zadeve. Oddelki niso bili razvejani, ampak so vodili samo osnovne vpisnike, čeprav naj bi se pri poslovanju delili tudi na pododdelke po pravnih zadevah. Pri pregledu arhivskega gradiva sodišč iz tega obdobja, ki ga hrani Zgodovinski arhiv v Celju, nisem naletela na oznake, prepisane v začasnem navodilu, zato predvidevam, da se izvajanje tega navodila na Štajerskem ni realiziralo.
Okrajna narodna sodišča so tako vodila:
• za zadeve sodne uprave: Su vpisnik;
• za kazenske zadeve: Kj vpisnik ter pripadajoči abecedni imenik osumljencev in oškodovancev;
• za civilno pravne zadeve: Pj vpisnik ter pripadajoči abecedni imenik tožencev;
• za nepravdne pravne zadeve: Nj vpisnik.
Okrožna sodišča:
• za zadeve sodne uprave: Su vpisnik;
• za kazenske zadeve: Kz vpisnik ter pripadajoči abecedni imenik osumljencev in oškodovancev;
• za civilno pravne zadeve: Pz vpisnik, Pvs vpisnik (vpisnik za pravna sredstva) ter pripadajoči abecedni imenik tožencev;
• za nepravdne pravne zadeve: Nz vpisnik
Višja narodna sodišča:
• za zadeve sodne uprave: Su vpisnik;
• za kazenske zadeve: Kv vpisnik;
• za civilno pravne zadeve: Pv vpisnik